<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 188/2012
ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.188.2012

Evidenčna številka:VDS0008932
Datum odločbe:24.05.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:plača - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - dokazno breme - stroški postopka - načelo uspeha - ZOdvT

Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust in neizplačane plače oziroma razlike v neizplačani plači, ker je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice iz teh pravnih naslovov ni poravnala oziroma ni poravnala v celoti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o stroških postopka (II. in III. točka izreka) delno spremeni tako, da se v tem delu glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 476,70 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti do plačila, kar je nakazati na TRR Delovnega sodišča v Mariboru, št. ..., sklic na št. ..., vse pod izvršbo.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti del njenih pritožbenih stroškov v znesku 7,82 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ni pod pritožbo, umik tožbe v zvezi z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 6. 2011, vzelo v vednost in postopek v tem delu ustavilo. V I. odstavku izreka izpodbijane sodbe je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici obračunati razliko v regresu za leto 2010 v znesku 275,00 EUR bruto, odvesti predpisani davek in izplačati neto znesek razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila; ji obračunati pripadajoči regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 748,10 EUR, od tega zneska odvesti davek in ji izplačati ustrezni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2011 dalje do plačila; ji obračunati plačo za mesece januar, februar, marec, april in maj 2011 v bruto znesku 868,22 EUR, od teh zneskov odvesti predpisane prispevke in davke in tožnici izplačati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. dne v mesecu dalje za pretekli mesec do plačila, pri čemer se pripadajoča neto zneska plače za januar in februar 2011 izplačata tožnici le v višini razlike, upoštevajoč, da je tožnica za januar 2011 že prejela neto znesek 300,00 EUR in za mesec februar 2011 neto znesek 482,68 EUR. V II. točki in III. točki izreka je odločilo o pravdnih stroških in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 681,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da mora tožena stranka ta znesek nakazati na TRR prvostopenjskega sodišča, kot to izhaja iz izreka, poleg tega pa je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožnici pa naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je tožnici prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust v višini 275,00 EUR in v višini 748,10 EUR, od katerih je potrebno odvesti predpisani davek, napačna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje, na podlagi katere mora tožena stranka tožnici plačati 6 – kratnik (pravilno 5 – kratnik) zneska 868,22 EUR, od katerega je potrebno odvesti ustrezne davke. Posledično je napačna tudi odločitev o pravdnih stroških. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da je tožena stranka skrčila tožbeni zahtevek, kar pomeni, da s svojim zahtevkom ni v celoti uspela. Sodišče prve stopnje bi moralo izdati tudi sklep o delnem umiku skrčenega tožbenega zahtevka in posledično sprejeti drugačno odločitev o pravdnih stroških.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožena stranka jih v pritožbi le pavšalno uveljavlja) ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo (razen v delu odločitve o pravdnih stroških obeh pravdnih strank).

Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust in neizplačane plače oziroma razlike v neizplačani plači, ker je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice iz teh pravnih naslovov ni poravnala oziroma ni poravnala v celoti. Ugotovilo je, da je bila tožnica upravičena do regresa za letni dopust za leto 2010 in 2011 v znesku 735,00 EUR bruto, da je tožena stranka tožnici obračunala le del regresa za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 460 EUR in ji izplačala ustrezni neto znesek (A9). Zato je zaključilo, da je tožnica upravičena še do preostalega dela regresa za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 275,00 EUR. Nadalje je ugotovilo, da tožena stranka tožnici regresa za letni dopust za leto 2011 sploh ni izplačala, zato ji ga je prisodilo v celotni vtoževani višini (v višini minimalne plače, kot je tožnica to vtoževala) na podlagi prvega odstavka 131. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.). Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici za obdobje od januarja do vključno maja 2011 iz naslova pripadajoče plače izplačala le akontacijo te plače v znesku 300,00 EUR neto za mesec januar 2011 in v znesku 482,68 EUR neto za mesec februar, medtem ko je bila tožnica upravičena do plače za navedeno obdobje v znesku 868,22 EUR bruto (A11), je tožnici ugodilo tudi v tem delu tožbenega zahtevka. Toženi stranki je naložilo, da tožnici obračuna pripadajoče zneske iz naslova regresa za letni dopust in plače, od teh zneskov odvede predpisane dajatve in tožnici izplača ustrezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnega neto zneska v plačilo do plačila. Ob upoštevanju navedenega so neutemeljene pavšalne pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovilo. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo tudi o teku zakonskih zamudnih obresti od prisojenih neto zneskov regresa za letni dopust za leto 2010 in 2011, saj tožena stranka kljub zatrjevanju, da je bila nelikvidna, za te svoje trditve ni predložila nikakršnih dokazov. Glede na to je bila dolžna tožena stranka tožnici izplačati regres za letni dopust skladno z drugim odstavkom 131. člena ZDR, torej najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o pravdnih stroških, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožnici, delno zmotno uporabilo materialno pravo, saj pri tej odločitvi ni upoštevalo, da je tožnica svoj tožbeni zahtevek za plačilo plače skrčila za znesek 682,68 EUR. Do tega delnega umika tožbe je prišlo na naroku za glavno obravnavo dne 30. 11. 2011, pri čemer je iz zapisnika tega naroka razvidno, da se je tožena stranka s tem delnim umikom strinjala.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da tožnica v tem postopku ni uspela v celoti s svojih tožbenim zahtevkom, temveč le delno, zaradi česar ji je dolžna tožena stranka povrniti le del njenih pravdnih stroškov. Glede na prvotno vtoževani znesek pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v tem postopku uspela do 85 %, tožena stranka pa do 15 %. Z ozirom na določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) sta pravdni stranki utemeljeno priglasili nagrado za postopek po tarifni številki 3100 v znesku 284,70 EUR, nagrado za narok po tarifni številki 3102 v znesku 262,80 EUR ter materialne stroške po tarifni številki 6002 EUR v znesku 20,00 EUR, kar skupaj z DDV znaša 681,00 EUR. Preostali stroški, ki jih je priglasila tožena stranka, niso bili priglašeni skladno z določbami Zakona o odvetniški tarifi. Glede na že ugotovljeni uspeh strank v tem individualnem delovnem sporu je dolžna tožena stranka tožnici povrniti del njenih stroškov v znesku 476,70 EUR. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče toženi stranki v tem delu ugodilo in odločitev o pravdnih stroških delno spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da plača tožnici del njenih pravdnih stroškov v znesku 476,70 EUR (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa je njeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj glede tega dela niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče z ozirom na vrednost spornega predmeta, ki ga je tožena stranka izpodbijala s pritožbo, ugotavlja, da je tožena stranka s pritožbo uspela do 5 %, zato ji je dolžna v tem obsegu tožnica povrniti njene pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške za pritožbo po tarifni številki 3210 v priglašeni višini 110,40 EUR, materialne stroške po tarifni številki 6002 v višini 20,00 EUR in 20 % DDV (tarifna številka 6007), kar znaša 156,48 EUR. Glede na že omenjeni uspeh tožene stranke s pritožbo (5 %) ji je dolžna tožnica povrniti del njenih pritožbenih stroškov v znesku 7,82 EUR v 15 dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.


Zveza:

ZDR člen 42, 131. ZPP člen 154, 155.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ2Mzcz