<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 48/2011
ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.48.2011

Evidenčna številka:VDS0007018
Datum odločbe:02.06.2011
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni uslužbenec - plača - prevedba - sodno varstvo

Jedro

Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Poleg tega je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 339,67 EUR v roku 15 dni pod izvršbo.

Tožnica se je pritožila zoper sklep iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. in 3. toč. 1. odst. 338. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. L .RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da bi jo moralo sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti, da bi bilo sodno varstvo pravočasno, če bi izpodbijala veljavnost nepredloženega aneksa z dne 7. 11. 2008. V skladu z novim plačnim sistemom se ji je določila osnova plača delovnega mesta. Po določbi 48. čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in spremembe) se javni uslužbenci in funkcionarji po uveljavitvi predpisov in kolektivnih pogodb, usklajenih s tem zakonom, uvrstijo v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Delodajalec mora javnemu uslužbencu ali funkcionarju v roku 30 dni od uveljavitve zakona izročiti pisno obvestilo in mu hkrati izročiti tudi pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. V konkretnem primeru sporni aneks nima narave aneksa v smislu določbe 47. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe), po katerem se pogodba spremeni, če na to pristane tudi druga stranka. Soglasje delavca pri uvedbi novega plačnega sistema ni potrebno, kar izhaja med drugim tudi iz določbe 3 a. čl. ZSPJS. V tej zvezi gre za bistveno razliko med uveljavljanjem tožbenega zahtevka in uveljavljanjem zahtevkov v primerih, ko ne gre za specifično situacijo plačnega sistema javnih uslužbencev. Zato navedenega akta tožene stranke ni mogoče šteti za dvostranskega, temveč zgolj kot enostranski akt tožene stranke, s katerim se spreminjajo določbe pogodbe o zaposlitvi. Za njo velja samo prvi del Zakona o javnih uslužbencih. V konkretnem primeru je bil namen aneksa k pogodbi o zaposlitvi v določitvi nove plače, ta pa se določa zaradi spremembe zakona. Zakon in kolektivna pogodba sta neposredna podlaga za določitev plače, pri čemer ima nestrinjanje s plačo lahko za posledico, da delavec uveljavlja denarne zahtevke. V konkretnem primeru je potrebno šteti spor kot uveljavljanje denarne terjatve, glede katerih ne velja prekluzivni, temveč zgolj splošni zastaralni rok. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje v sporu pravilno odločilo. Določba 47. čl. ZDR točno navaja, kdaj je obvezna sklenitev nove pogodbe. V primeru, da se spremeni višina plače, ni nikjer navedeno, da se ne sme skleniti nova pogodba ali pa aneks k tej pogodbi. Zakonodajalec je to prepustil volji strank. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožničine pritožbene navedbe še odgovarja.

Iz predloženih listinskih dokazov je razvidno, da je bilo delovno mesto vodje centralne administracije, za katero je imela tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007, na podlagi kataloga delovnih mest v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke z dne 12. 8. 2008 prevedeno in sistemizirano kot delovno mesto višjega strokovnega sodelavca v splošnih službah VI s položajnim dodatkom, upoštevajoč kriterije za določitev višine takšnega dodatka, v skladu z Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Zato je tožena stranka v konkretnem primeru izvedla prevedbo tožničine plače na nov plačni sistem po določbah ZSPJS ter v tej zvezi pripravila aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem je bil za tožnico z upoštevanjem napredovanja določen 28. plačni razred ter nadalje dodatek k plači v višini 15 %. Poleg tega je določila, da se razlika za odpravo nesorazmerja v plači odpravi postopoma po dinamiki, predpisani v 50. čl. Kolektivne pogodbe za javni sektor. Tožnica ponudenega aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 ni podpisala.

Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev, da navedeni aneks ni v skladu z ZSPJS, kolektivno pogodbo za javni sektor in aneksom k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, zaradi česar ji je tožena stranka dolžna ponuditi ustrezno usklajen drug aneks, izplačati razlike med pripadajočimi in izplačanimi plačami od 1. 8. 2008 dalje ter razliko med pripadajočimi in izplačanimi prejemki za odpravo nesorazmerij. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tako oblikovan denarni zahtevek le posledica zahtevka za priznanje višjega plačnega razreda oz. zahtevka za ugotovitev nezakonitosti aneksa. To izhaja iz določbe 4. odst. 3. a čl. ZSPJS, kjer je predpisan poseben postopek varstva pravice do plače, kadar javni uslužbenec meni, da mu je plača določena in izplačana nezakonito.

Vendar ZSPJS ne določa roka za sodno varstvo, zaradi česar je potrebno uporabiti določbo 2. odst. 204. čl. ZDR, po kateri lahko delavec, če delodajalec v zakonsko določenem roku po vročeni pisni zahtevi ne izpolni obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve, v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev oz. odpravo kršitve zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožnica bi v takšnem roku morala uveljavljati tudi denarne zahtevke iz naslova prikrajšanja zaradi prevedene plače v skladu z izpodbijanim aneksom. Zato njeno pritožbeno zavzemanje, da je potrebno glede tega upoštevati zastaralne roke zaradi uveljavljanja terjatev po načelih obligacijskega prava, ni sprejemljivo.

V skladu z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica zoper predloženi aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 ni zahtevala sodnega varstva v 30. dnevnem roku iz določbe 2. odst. 204. čl. ZDR, štetem po izteku 8. dnevnega roka, ki ga je imela tožena stranka zaradi podaje odgovora na zahtevo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prekluzivni rok zaradi izpodbijanja navedenega aneksa potekel, saj je bila v zadevi vložena tožba šele dne 12. 2. 2009.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo vse pritožbene navedbe, ki jih je poskušala uveljaviti tožnica v vloženi pritožbi, da ovrže odločitev v izpodbijanem sklepu, pri čemer se je v obrazložitvi tega sklepa opredelila zgolj do tistih navedb, ki bi bile odločilne, vendar je tudi za te ugotovilo, da za drugačno presojo niso pomembne (1 odst. 360. čl. ZPP). Gre predvsem za zavzemanje pritožbe, da bi moralo sodišče v okviru procesnega vodstva opozoriti tožnico na kakšen način in katere zahtevke naj uveljavi v sporu. Glede tega je potrebno poudariti, da je sodišče vezano na postavljene tožbene zahtevke in pri njihovi postavitvi ni dolžno poučevati stranke na njihovo pravilnost, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožnico zastopala kvalificirana pooblaščenka. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. toč. 365. čl. ZPP).

Tožena stranka je v zvezi z odgovorom na pritožbo priglasila stroške. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da njen odgovor ni v ničemer prispeval k sprejeti rešitvi zadeve. Zato je odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).


Zveza:

ZSPJS člen 3.a, 3.a/4. ZDR člen 204, 204/2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU2NzQ0