Sodba VIII Ips 65/2011

Jedro

Ker je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas, ne gre za primer iz 54. člena ZDR, to je, da bi se štelo, kot da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniku delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 6. 2008 ni prenehalo, temveč še traja za nedoločen čas. Ugodilo je tudi reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom. Stranki sta sklepali pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 12. 3. 2003 do 30. 6. 2009, tožena stranka pa je za tožnika kot tujca ves čas pridobivala dovoljenje za zaposlitev. V pogodbah so bili navedeni različni razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, v zadnji z dne 20. 6. 2008 povečan obseg proizvodnje. Tožnik je šest let opravljal enako delo za istim strojem, zato ni mogoče šteti, da je šlo za sezonsko delo in začasno povečan obseg dela. V zadnjih dveh pogodbah o zaposlitvi se tožena stranka ni sklicevala na veljavnost delovnega dovoljenja, tožnik pa je 2. 6. 2009 pridobil osebno delovno dovoljenje, s čimer je toženo stranko tudi seznanil.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Navedlo je, da je po določbi 21. člena ZDR ter petem odstavku 4. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), pogodba o zaposlitvi, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, nična. Tožnik je sklenil zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas dne 20. 6. 2008 za obdobje od 1. 7. 2008 do 30. 6. 2009 iz razloga začasno povečanega obsega dela. Za to obdobje je imel tožnik tudi dovoljenje za novo zaposlitev. Dne 2. 6. 2009 je sicer pridobil osebno delovno dovoljenje za določen čas od 1. 7. 2009 do 30. 6. 2012, kar pa na veljavnost zadnje pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko ne vpliva. Ta je bila sklenjena na podlagi in za čas veljavnosti zadnjega dovoljenja za zaposlitev, torej zakonito. Zato ni mogoče šteti, da je bilo na podlagi 54. člena ZDR s tožnikom sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da po ugotovitvah sodišča tožena stranka s tožnikom ni sklepala pogodb o zaposlitvi za določen čas zato, ker je tujec. Strinja se sicer s stališčem, da je pogodba o zaposlitvi s tujcem brez delovnega dovoljenja nična. Vendar to ne pomeni, da je s tujcem, ki ima delovno dovoljenje nemogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, oziroma, da ni mogoča transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas je mogoče skleniti tudi, če ima tuji delavec časovno omejeno delovno dovoljenje, veljavnost pogodbe pa preneha v primeru, ko se izteče veljavnost delovnega dovoljenja. Tožena stranka je imela stalno potrebo po tožnikovem delu, zaradi česar bi ga morala zaposliti za nedoločen čas in kolikor bi ostal brez delovnega dovoljenja, bi pogodba prenehala veljati.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, ki je v bistvenem delu povzetek sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 491/2008 z dne 20. 4. 2010 (na katero se sklicuje tudi tožena stranka v odgovoru na revizijo) in le še dodaja.

8. Po določbi 21. člena ZDR morajo tujci za sklenitev pogodbe o zaposlitvi izpolnjevati ne samo pogoje po ZDR, temveč tudi pogoje, določene z ZZDT. Temeljni pogoj za zaposlitev tujca je, da ima ustrezno delovno dovoljenje.

9. Po določbi četrte alineje prvega odstavka 52. člena ZDR se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas za zaposlitev tujca, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. To pomeni, da bi bila pogodba o zaposlitvi za določen čas , sklenjena 20. 6. 2008, nezakonita le v primeru, če bi tožnik (že takrat) imel osebno delovno dovoljenje. Ker ga ni imel, temveč je imel le časovno omejeno dovoljenje za zaposlitev, sklenitev navedene pogodbe o zaposlitvi ni bila nezakonita.

10. Po določbi 11. člena ZZDT je dovoljenje za zaposlitev oblika delovnega dovoljenja, vezana na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev na podlagi sistemiziranih delovnih mest. S tem dovoljenjem se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja. Dovoljenje za zaposlitev se izda za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta. Tudi če gre za stalne potrebe po delu delavcev, je s tujcem (ki nima osebnega delovnega dovoljenja) mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas največ enega leta.

11. Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, ali bi stranki lahko sklenili tudi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Taka pogodba ni bila sklenjena in jo tožena stranka tudi ni bila dolžna skleniti. Ker je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas, tudi ne gre za primer iz 54. člena ZDR, to je, da bi se štela, kot da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Take pogodbe (oziroma sploh kakršnekoli pogodbe o zaposlitvi) pa tožena stranka po 30. 6. 2009 prav tako ni bila dolžna skleniti in ji tudi sodišče kaj takega ne more nalagati. Na to ne more vplivati okoliščina, da je tožnik s 1. 7. 2009 pridobil osebno delovno dovoljenje.

12. Ker po presoji revizijskega sodišča zatrjevani revizijski razlog ni podan in je izpodbijana sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna, je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

13. Izrek o stroških temelji na določbi petega odstavka 41. člena ZDSS-1.

Datum zadnje spremembe:

10.04.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1205/2007
• VDSS sodba Pdp 437/2010
• VDSS Sodba in sklep Pdp 1048/2016