<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 1640/2008
ECLI:SI:VDSS:2009:PDP.1640.2008

Evidenčna številka:VDS00004893
Datum odločbe:03.03.2009
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sklepčnost - zamudna sodba

Jedro

Ker tožnik ni vzpostavil delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, ampak je vse do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostal v delovnem razmerju s toženo stranko, mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedala. Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti njegov položaj enak, kot da odpovedi ne bi bilo, kar pomeni, da je tožnik upravičen do reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 6. 2008 in ugotovilo, da na njeni podlagi delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo. Toženi stranki je naložilo, naj mu izplača mesečne plače za maj in junij 2008 v višini 1.049,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 524,78 EUR od 19. 6. 2008 in od zneska 524,78 EUR od 19. 7. 2008 do plačila ter mu obračuna regres za letni dopust za leto 2008 v višini 650,00 EUR bruto, odvede davke in prispevke, neto znesek pa izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 do plačila. Tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja med strankama po 27. 6. 2008, za poziv nazaj na delo in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja po 27. 6. 2008 je sodišče prve stopnje zavrnilo ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 252,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Zoper zavrnilni del navedene sodbe se je iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani del sodbe spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi v celoti. Navedel je, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da za spremembo delodajalca niso bili izpolnjeni pogoji, saj tožnik o tem ni bil obveščen najmanj 30 dni prej. Tožnik o spremembi delodajalca sploh ni bil obveščen, 2. 6. 2008 je delo normalno opravljal, 3. 6. 2008 pa mu je delodajalec prevzemnik ponudil novo pogodbo o zaposlitvi, za katero ni vedel, na kaj se nanaša. Ker pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, ga je nato odstranil z dela. Ker sprememba delodajalca ni bila zakonito izvedena (zaradi opustitve obveščanja), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in na podlagi te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo. Iz tega razloga je upravičen do vrnitve nazaj na delo oziroma do priznanja obstoja delovnega razmerja po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 27. 6. 2006. Tožena stranka tedaj ni prenehala z opravljanjem dejavnosti, prenehala je le njena najemna pogodba za bencinski servis. Z novim najemnikom T.V. s.p. sporazum o prevzemu delavcev ni bil sklenjen. Z njo tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, vse do 27. 6. 2006 je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki. Je pa 15. 7. 2008 zoper T.V. s.p. vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo zapadlih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz navedb tožene stranke v omenjenem sporu je izvedel, da ni prišlo do spremembe delodajalca, ampak za zaposlovanje na novo. Poleg tega je tožnik pridobil informacijo, da je v tem sporu tožena stranka, družba M. d.o.o., 1. 8. 2008 vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka, ki se vodi pod opr. št. St 18/2008.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izdalo delno zavrnilno zamudno sodbo, za katero niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP.

V 1. odstavku 318. člena ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe: izostanek odgovora na tožbo, ki mora biti toženi stranki pravilno vročena v odgovor, ne sme iti za tožbeni zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP), utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi (sklepčnost tožbe), ta dejstva pa ne smejo biti z nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, oziroma s splošno znanimi dejstvi. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, ker iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče po določbi 3. odstavka 318. člena ZPP tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. V kolikor tožeča stranka tožbe v tem roku ustrezno ne popravi, sodišče izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne. Ne glede na navedeno, sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak takoj izda zavrnilno zamudno sodbo, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bo mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, kot je določeno v 4. odstavku 318. člena ZPP.

V konkretnem primeru tožena stranka na tožbo ni odgovorila, kljub temu da ji je bila pravilno vročena v odgovor, s tožbo pa je tožnik uveljavljal zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo, s katerim stranki lahko razpolagata.

Iz tožbenih navedb, ki jih tožena stranka ni prerekala in štejejo za resnične, izhaja, da je tožnik delo opravljal na bencinskem servisu, katerega je upravljala tožena stranka. S 1. 6. 2008 je prenehala veljati njena najemna pogodbo z družbo X Slovenija d.o.o., bencinski servis pa je prevzel novi najemnik – T.V. s.p. Kljub tej spremembi je tožnik delo 2. 6. 2008 (dokler ga niso ustno odstranili) nemoteno opravljal, naslednjega dne pa mu je nova najemnica ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki je bila zanj manj ugodna od tiste, na podlagi katere je delo opravljal pri toženi stranki. Podpis nove pogodbe o zaposlitvi je odklonil. 23. 6. 2008 mu je tožena stranka (ker naj bi odklonil delo pri delodajalcu prevzemniku) podala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor naslednjega dne. Zagovora se tožnik ni udeležil, dne 27. 6. 2008 je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. odstavku 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02 in nadaljnji). Delovna knjižica je bila zaključena istega dne s strani tožene stranke.

Pritožbeno stališče, da v tem primeru ne gre za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ni pravilno. Citirani člen ZDR določa, da preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca. Glede na navedeno bi bilo pravilno ravnanje tožene stranke, če bi tožnika predhodno pravočasno obvestila o spremembi delodajalca (česar ni storila) ter mu nato omogočila, da nadaljuje z delom pri delodajalcu prevzemniku pod nespremenjenimi pogoji. Ker do tega ni prišlo, ampak je delodajalec prevzemnik zahteval sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (manj ugodne od prejšnje), je tožnik spremembo delodajalca upravičeno odklonil. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podan v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi naveden odpovedni razlog. Zmotno pa je zavrnilo tožbeni zahtevek za reintegracijo v delovno razmerje s toženo stranko, saj je nepravilno štelo, da bi tožnik vzpostavitev delovnega razmerja lahko zahteval le od delodajalca prevzemnika.

Ker tožnik ni vzpostavil delovnega razmerja z delodajalcem prevzemnikom, ampak je vse do prejema izredne odpovedi dne 27. 6. 2008 ostal v delovnem razmerju s toženo stranko, mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi tudi nezakonito odpovedala. Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti njegov položaj enak, kot da odpovedi ne bi bilo, kar pomeni, da je tožnik upravičen do reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki. Njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 27. 6. 2008 dalje ter za vrnitev na delo k toženi stranki torej ni nesklepčen, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje in z izdajo delne zavrnilne zamudne sodbe zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ker je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in po določbi 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo potrebno glede na zgoraj navedene usmeritve ponovno preizkusiti, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Na preostale pritožbene navedbe (ki se nanašajo na dejstvo, da je tožena stranka 1. 8. 2008 podala predlog za začetek stečajnega postopka) pritožbeno sodišče ni odgovorilo, saj niso bistvenega pomena za odločitev v tem sporu (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je pridržalo odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

ZDR člen 73, 73/5.
Datum zadnje spremembe:
21.05.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQzMDc3