Sklep VIII Ips 281/2009

Jedro

Zmotna je presoja, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni mogoče drugačno stališče, kot da rok za vložitev tožbe začne teči z zaključkom delovnega razmerja. V vsakem primeru je za začetek teka 30-dnevnega roka za tožbo, ki je prekluzivnega značaja, pravno pomembno, kdaj je bil delavec obveščen o odpovedi oziroma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. To velja tudi za odločitev delodajalca o delavčevi odpovedi oziroma o predlogu za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Zgolj datum zaključka delovnega razmerja, če delavec istega dne ni o tem obveščen, ne more biti zakonita podlaga za začetek teka roka za sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med strankama v sporu, ni bila zakonito odpovedana in da zato tožniku pri toženi stranki dne 8. 12. 2006 delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Ugodilo je tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku. Ugotovilo je, da je tožnik 8. 10. 2006 podal odpoved pogodbe o zaposlitvi v času, ko zaradi bolezenskih težav ni bil sposoben za razumsko presojo svojih dejanj, torej v času omejene poslovne sposobnosti. Ob zavedanju pomena svojih dejanj je tožnik 11. 10. 2006 toženi stranki posredoval preklic odpovedi. Tožena stranka na preklic odpovedi ni pristala in je o tem tožnika dne 19. 10. 2006 pisno obvestila. Ne glede na to je štelo, da je bil tožnik dokončno obveščen, da tožena stranka preklica ne bo upoštevala, šele ob obisku pri psihiatru dne 18. 12. 2006, z 8. 12. 2006 zaključena delovna knjižica pa je bila tožniku vročena 10. 1. 2007. Zato je štelo, da je tožnik dne 28. 12. 2006 pravočasno vložil tožbo na sodišče.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in s presojo sodišča prve stopnje, pri tem pa sočasno ugotovilo, da je rok za vložitev tožbe pričel teči z dnem, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje in mu je bila zaključena delovna knjižica, to je 8. 12. 2006.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. V prvi vrsti vztraja, da tožnik tožbe ni vložil v 30-dnevnem roku od kar je bil obveščen o odločitvi tožene stranke, da bo kljub poskusu preklica vztrajala pri prenehanju njegove pogodbe o zaposlitvi na podlagi predhodne odpovedi. Sodišču druge stopnje očita, da so razlogi sodbe sami s sabo v nasprotju, ko sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje „pravilno štelo, da je rok za vložitev tožbe pričel teči po tem, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in mu je bila zaključena delovna knjižica, to je 8. 12. 2006“, saj take ugotovitve v sodbi sodišča prve stopnje ni. V zvezi s tem sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07).

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje res gradi svojo odločitev glede pravočasnosti vložitve tožbe na strinjanju s presojo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev tožbe pričel teči z datumom prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z 8. 12. 2006. Ker takih zaključkov v sodbi sodišča prve stopnje ni, revizijsko sodišče soglaša, da je bila s tem podana v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker se je sodišče (sicer ob hkratni zmotni uporabi materialnega prava) na tak način izognilo presoji pritožbenih navedb o začetku teka roka za vložitev tožbe glede na druge dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V skladu s tretjim odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja njene veljavnosti v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

8. Glede na gornje določbe ZDR je zmotno stališče sodišča, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni mogoče drugačno stališče, kot da rok za vložitev tožbe začne teči z zaključkom delovnega razmerja. V vsakem primeru je za začetek teka 30-dnevnega roka za tožbo, ki je prekluzivnega značaja, pravno pomembno, kdaj je bil delavec obveščen o odpovedi oziroma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. To velja tudi za odločitev delodajalca o delavčevi odpovedi oziroma o predlogu za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Zgolj datum zaključka delovnega razmerja, če delavec istega dne ni o tem obveščen, ne more biti zakonita podlaga za začetek teka roka za sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 379. člena in drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

10. Ob ponovnem odločanju o pritožbi tožene stranke se bo moralo sodišče opredeliti do dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako glede obvestila, ki ga je tožniku dne 19. 10. 2006 posredovala tožena stranka, kot do obvestila, ki ga je tožniku dne 18. 12. 2006 posredovala dr. P., in do drugih ugotovitev, ki bi lahko bile pomembne za presojo pravočasnosti vložitve tožbe. Pri tem se bo moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali obvestilo z dne 19. 10. 2006 pomeni tudi odločitev tožene stranke o tožnikovem preklicu odpovedi in ali tudi to lahko vpliva na presojo začetka teka roka za tožbo. Šele kolikor bo ponovno prišlo do zaključka, da je bila tožba vložena pravočasno, se bo lahko po vsebini opredelilo tudi do drugih vprašanj v zvezi z zakonitostjo prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

Datum zadnje spremembe:

26.01.2022

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1395/2010
• Sodba VIII Ips 193/2013
• VDSS sodba Pdp 521/2013