Sodba VIII Ips 295/2006

Jedro

Če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je delavec zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov. Tožnica je pravice iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z delodajalcem prenosnikom, zadržala kljub temu, da je z delodajalcem prevzemnikom podpisala novo pogodbo o zaposlitvi. Te pogodbe ji glede na univerzalno pravno nasledstvo pri spremembi delodajalca sploh ne bi bilo treba podpisati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 18.1.2004 zaradi poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici odpravnino v znesku 1.031.144,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 18.1.2004 do plačila, da se razveljavi delodajalčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18.1.2004 in da je tožena stranka dolžna tožnici poravnati odmerjene stroške postopka z zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo, razveljavilo ugotovitveni del sodbe in tožbo v tem delu zavrglo, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 73. člena ZDR da velja novo sklenjena pogodba o zaposlitvi z dne 22.9.2003. Ravnanje tožnice pomeni zlorabo pravice. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da tožnice zaradi pomanjkljive izobrazbe ni bilo mogoče zaposliti na delovnem mestu, na katerem je delala pred prevzemom. Navajala je, da tožnica ne more uživati ene pravice neposredno iz zakona in ene iz pogodbe o zaposlitvi, veže jo le podpisana pogodba o zaposlitvi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, spremeni izpodbijano sodbo in tožbeni zahtevek tožnice zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno obravnavo.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bile v izpodbijani sodbi bistveno kršene določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi če se sodišče ne bi opredelilo do kakšne od okoliščin, bi bila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana samo v primeru, če izpodbijane sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Česa takega pa sodišču ne očita niti revizija, zato revizijsko sodišče ne more ugotoviti bistvene kršitve določb pravdnega postopka, za katero tožena stranka meni, da je podana.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Tretji odstavek 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) določa, da v primeru, če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in delavec zato odpove pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov. Pri določanju odpovednega roka in pravice do odpravnine se upošteva delovna doba delavca pri obeh delodajalcih.

Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da so se pogoji glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi objektivno poslabšali, je imela tožnica, ki je pogodbo o zaposlitvi zaradi tega odpovedala, pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov. Te pravice je tožnica zadržala, kljub temu, da je z delodajalcem prevzemnikom podpisala novo pogodbo o zaposlitvi. Te pogodbe ji glede na univerzalno pravno nasledstvo pri spremembi delodajalca iz prvega odstavka 73. člena ZDR sploh ne bi bilo treba podpisovati. Po zakonski določbi namreč v takem primeru preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika. Objektivna sprememba pogojev zaposlitve, ki je dokazana tudi z vsebino nove podpisane pogodbe o zaposlitvi, zato delavcu daje pravico do odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku pod pogoji, kot če bi pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedoval delodajalec, kar je tožnica v skladu z zakonom tudi izkoristila. Zato pri tem ne gre za dvojne pravice, kar navaja revident (iz pogodbe o zaposlitvi in iz 73. člena ZDR), ampak samo za pravico do posebne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi objektivnih razlogov poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi (sklenjene še med delodajalcem prenosnikom in delavcem).

Drugi revizijski ugovori za odločitev niso bili odločilni, saj je treba za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotoviti le resen in utemeljen razlog za odpoved in izpolnitev pogojev, ki jih določa zakon, zato ostale navedbe na ugotovitev zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice in posledično z njenimi pravicami po določbah 73. člena ZDR, nimajo nobenega vpliva. Tako tudi ne "konflikt", kakor ga poimenuje revidentka, med zahtevo za zasedbo delovnega mesta poslovodja in ustrezno strokovno izobrazbo. Odpovedni razlog s strani delavca v 73. členu TDR je samo objektivno razlog poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi in odpoved pogodbe iz tega razloga. Tako dejansko stanje pa je ugotovilo sodišče v izvedenem dokaznem postopku.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 449/2010
• Sodba VIII Ips 354/2008
• VDSS Sodba Pdp 127/2019