<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 990/2010
ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.990.2010

Evidenčna številka:VDS0006299
Datum odločbe:06.01.2011
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dokazovanje - sodni izvedenec

Jedro

Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke (psihiatrom), ki bi pojasnil, ali je bil v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje bi moralo ta dokaz izvesti, saj ni imelo podlage, da bi samo ugotavljalo psihično stanje. Za to ugotavljanje sodišče ni razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 30. 9. 2009, ampak še traja do izdaje sodbe, da mu je tožena stranka dolžna vzpostaviti delovno razmerje za polni delovni čas za obdobje od 1. 10. 2009 do 28. 2. 2010, tožnika prijaviti v socialna zavarovanja ter mu obračunati in izplačati bruto plačo v višini 612,00 EUR, od 1. 3. 2010 pa do izdaje sodbe v tem sodnem postopku obračunati in izplačati bruto plačo v višini minimalne plače 734,15 EUR in mu po plačilu zakonsko določenih davkov in prispevkov izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila in da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 6.607,35 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2010 do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki izplačati regres za letni dopust za leto 2009 v višini 558,60 EUR neto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila v roku 8 dni. Na navedeni znesek je dolžna obračunati tudi zakonsko določeni davek od osebnih prejemkov v roku 8 dni (II. izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 122,30 EUR v roku 8 dni na račun Delovnega sodišča v Kopru, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do dneva plačila (III. točka izreka).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje (smiselno zoper zavrnilni del) se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabljenega materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo navedbam tožene stranke, da tožnik ni želel delati in da zato prekinja delovno razmerje z dnem 30. 9. 2009. Ob vložitvi tožbe in ves čas postopka je tožnik trdil, da v času odpovedi ni razumel pomena svojega dejanja in predlagal, da sodišče imenuje izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je na obravnavi sprejelo sklep, da se imenuje izvedenec. Tožnik se je s sprejetim sklepom strinjal, zato meni, da bi se moral sklep tudi realizirati. Sodišče prve stopnje pa je na zadnji obravnavi dne 18. 6. 2010 sprejelo sklep, da se dokazni predlog po izvedencu medicinske stroke zavrne. Tožnik ponovno poudarja, da sodišče ni sposobno ocenjevati zdravstvenega, predvsem pa psihičnega stanja tožnika in bi zato sodišče moralo izvesti dokaz po izdelavi izvedeniškega mnenja zdravnika psihiatra. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo izpovedi direktorja tožene stranke in zaposlenih delavk. Svojo odločitev je oprlo na dejstvo, da je tožnik dosegljiv po telefonu in zmožen komunikacije. Seveda je bil dosegljiv po telefonu, kar pa nikakor ni dokaz, da je zmožen komunikacije. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki z dne 30. 9. 2009, reintegracijo in reparacijo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo, razen v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust v letu 2009. Ugotovilo je, da je tožnik dne 14. 9. 2009 podal odpoved pogodbe zaposlitvi z dne 30. 9. 2009, da odpoved ni podal v zmoti niti ni bila izkazana grožnja ali prevara s strani delodajalca ter da njegovo zdravstveno stanje v septembru 2009 ni bilo tako slabo, kot ga skuša prikazati tožnik, torej da ne bi bil sposoben za razsojanje.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tožnikovo zdravstveno stanje in presojo okoliščin, ki so obstajale v času odpovedi, zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka preuranjena.

Iz podatkov spisa in izvedenih dokazov je razvidno, da je bil tožnik dalj časa odsoten zaradi bolezni (več kot eno leto), ter da je bil od 14. 9. 2009 dalje zmožen za delo po odločbi imenovanega zdravnika. Dne 14. 9. 2009 pa je tožnik podpisal odpoved delovnega razmerja z dne 30. 9. 2009.

Tožnik je na prvem naroku predlagal izvedenca medicinske stroke, psihiatra, ki bi pojasnil, ali je bil tožnik v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Sodišče je sprejelo dokazni sklep o postavitvi izvedenca medicinske stroke, vendar dokaza po pribavi izvedeniškega mnenja izvedenca medicinske stroke ni sprovedlo, temveč je na zadnjem naroku sprejelo sklep, da se zavrne dokazni predlog po izvedencu medicinske stroke.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je samo ugotavljalo psihično stanje tožnika ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi samo in zgolj s podatki zdravniških izvidov ocenjevalo takšna vprašanja. Pomen izvedenskega mnenja je ravno v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja. Postavitev izvedenca medicinske stroke je zato potrebna, saj gre za vprašanje medicinske stroke, kot je to v konkretnem primeru.

Ker glede navedenega dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvajati postopek v skladu z ugotovitvami pritožbenega sodišča in nato v zadevi ponovno odločiti.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.


Zveza:

ZDR člen 75, 81, 86. ZPP člen 243.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.05.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUzNjc5