<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 59/2009

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.59.2009
Evidenčna številka:VS3004637
Datum odločbe:11.01.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 634/2008
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija

Jedro

Potrebe po čistilki so bile ves čas trajne in ne začasne narave, zato so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 31. 8. 2007 in je tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja ter jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto čistilke, ki ga je opravljala pred prenehanjem delovnega razmerja. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici obdobje od 1. 9. 2007 dalje do vrnitve na delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico, jo prijaviti v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter ji obračunati nadomestilo plače do vrnitve na delo v višini bruto plače, ki bi ji bila obračunana, če bi delala na delovnem mestu čistilke, plačati predpisane davke in prispevke ter ji izplačati neto znesek nadomestila plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti nadomestila plače. V obrazložitvi je navedlo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, zaradi česar se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ravnatelj tožene stranke je dne 1. 11. 2001 tožnico zaposlil na delovnem mestu čistilke, na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas in z njo sklenil še nadaljnjih 5 takih pogodb. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je stopil v veljavo 1. 1. 2003. Takrat je tožnica že imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, zakon pa je področje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas uredil na novo. Tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/1996) je imel določilo o sklepanju pogodb o zaposlitvah za določen čas, ki ga je moral ravnatelj tožene stranke spoštovati, ko se je 31. 8. 2007 odločil, da tožnici pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo več podaljšal, oziroma da ji ne bo več ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas. K temu ga je zavezoval tudi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 57/2007).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Na podlagi določb 52. člena ZDR se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, samo v določenih primerih, ki jih zakon izčrpno našteva. Gre za izjemo od splošnega pravila, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas (10. člen ZDR), zaradi česar mora za sklenitev take pogodbe obstajati objektiven, zakonsko predviden razlog, ki upravičuje uporabo te izjeme. Podobno določbo je v 17. členu vseboval tudi Zakon delovnih razmerjih (ZDR-90, Ur. l. RS, št. 14/90 in naslednji), ki je veljal do 1. 1. 2003, ko je stopil v veljavo novi ZDR. Prej veljaven zakon je celo strožje urejal sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je njeno sklenitev dopuščal v manj primerih. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, torej izven primerov, ki jih zakon izčrpno našteva, potem se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (52. člen ZDR in 18. člen ZDR-90).

Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč (na katere je revizijsko sodišče vezano) izhaja, da sta stranki sklenili šest pogodb o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu čistilke (od 1. 11. 2001 do 31. 8. 2007), pri čemer prvi dve razloga za zaposlitev za določen čas nista vsebovali, zadnje štiri pa so kot razlog navajale začasno povečan obseg dela. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da so bile potrebe po čistilki pri toženi stranki ves čas trajne in ne začasne narave in da navedenega razloga dejansko ni bilo. Glede na te dejanske ugotovitve sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena nezakonito. Prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki sta bili sklenjeni še v času veljavnosti ZDR-90, sta bili sklenjeni v nasprotju s 17. členom navedenega zakona, zadnje štiri pa v nasprotju s 53. členom ZDR, saj tožena stranka ni dokazala, da so bile pogodbe sklenjene iz razloga, ki ga je zakon izrecno dopuščal. Ker so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito, se na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

8. Revizijske navedbe tožene stranke v zvezi s tem, da tožnici ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je morala spoštovati določbe ZOFVI in pa Pravilnika so nejasne in neopredeljene. Tožnica ne zahteva ponudbe sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pač pa ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma transformacijo (nezakonito sklenjene) pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu s 54. členom ZDR. ZOFVI glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas v 109. členu napotuje na uporabo določb ZDR, sklenitev take pogodbe s strokovnimi delavci pa omogoča tudi v primeru, ko gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev oziroma dijakov v šolo ali zavod ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov. V konkretnem primeru ni šlo za tak primer, pa tudi sicer navedena določba za tožnico ne velja, saj delovno mesto čistilke ne sodi med strokovne delavce po ZOFVI.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-B, Ur. l. RS, št. 108/2002) je v 4. členu določil, da se časovne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas po določbah ZDR v vzgoji in izobraževanju začnejo uporabljati s 1. 1. 2010. Tudi ta določba je v konkretnem primeru brezpredmetna. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena nezakonito, saj zakonsko dopustni razlog ni bil dokazan, zaradi česar je upravičena transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na podlagi 54. člena ZDR. Nadaljnje ugotavljanje obstoja ali neobstoja kršitve časovnih omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas je zato nepotrebno.

Pravilnik na katerega se sklicuje tožena stranka, je bil sprejet na podlagi 84. člena ZOFVI in določa normative in standarde, na podlagi katerih se zagotavljajo finančna sredstva javnim šolam. Šola lahko sistematizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi pravilnika, vendar pa potrebnih sredstev za to ne dobi iz državnega proračuna, ampak iz drugih virov. Pravilnik ne prepoveduje zaposlitev določenega delavca ali obseg sistemiziranja določenega delovnega mesta, ampak način (vir) njegovega financiranja.

9. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZDR člen 53, 54.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.03.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxOTE3