Sodba VIII Ips 179/2010

Jedro

Sodišče je ugotovilo, da se je koncem leta 2008 zmanjšalo povpraševanje po prevozih tožene stranke na trgu, da so se začeli rezultati poslovanja zaradi tega slabšati, da je poslovodstvo tožene stranke zaradi tega ugotovilo zmanjšanje potreb po delu petih voznikov in da je bila zaradi tega tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na navedene dejanske ugotovitve revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da sporna odpoved ni bila nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 15. 1. 2009. Hkratni je zavrnilo tudi zahtevek za vrnitev tožnika na delo in za priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je zaradi zmanjšanja potreb na trgu po prevozih in s tem zmanjšanja potreb po delu voznikov tovornjakov koncem leta 2008 tožena stranka utemeljeno ugotavljala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi petim voznikom in da je v okviru tega na podlagi sporne odpovedi tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem se je obširno opredelilo do toženkinih pritožbenih navedb.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji v bistvu ponavlja pritožbene navedbe glede zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in graja ravnanje sodišča druge stopnje, ki je samo odgovorilo na navedene pritožbene očitke, ne da bi jim sledilo. Hkrati graja presojo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog ne glede na to, da je tožena stranka še v poletnih mesecih 2008 dodatno zaposlila deset voznikov za določen čas iz Srbije in da je tem voznikom v avgustu 2009 podaljšala pogodbe o zaposlitvi, čeprav naj bi takrat dodatno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nekaterim redno zaposlenim voznikom, in da ni zmanjšala števila vozil oziroma da sodišče ni upoštevalo, da je prišlo do zmanjšanja števila vozil v uporabi iz drugih razlogov.

4. V odgovoru na revizijo je tožena stranka predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje se je pravilno opredelilo do pritožbenih navedb tako procesno pravne, kot materialno pravne narave. Če se tožnik s temi opredelitvami ne strinja, to ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so opredelitve sodišča druge stopnje dovolj jasne in konsistentne. Ker sodišče druge stopnje pritožbeno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka utemeljeno ni ugotovilo, tožnik teh istih kršitev (brez hkratnega izpodbijanja presoje sodišča druge stopnje) ne more uspešno uveljavljati v revizijskem postopku.

8. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru mora delodajalec preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugam delovnem mestu in mu ponuditi novo pogodbo, če taka možnost obstaja (tretji odstavek 88. člena ZDR). Le če gre za večjo število presežnih delavcev v smislu določb 96. člena ZDR (v vsakem primeru najmanj deset), je dolžan delodajalec sprejeti poseben program razreševanja presežnih delavcev in izbiro presežnih delavcev opraviti na podlagi sprejetih kriterijev (99. in 100. člen ZDR).

9. Sodišče je ugotovilo, da se je koncem leta 2008 zmanjšalo povpraševanje po prevozih tožene stranke na trgu, da so se začeli rezultati poslovanja zaradi tega slabšati, da je poslovodstvo tožene stranke zaradi tega ugotovilo zmanjšanje potreb po delu petih voznikov in da je bila zaradi tega tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Hkrati je sodišče ugotovilo, da tožnik ni nasprotoval ugotovitvi tožene stranke, da za njega ni na razpolago drugega prostega delovnega mesta v smislu navedbe del, ki bi mu jih bila dolžna tožena stranka ponuditi in da ni navajal dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bil izmed večih voznikov za odpoved pogodbe o zaposlitvi izbran iz diskriminatornih razlogov.

10. Na navedene dejanske ugotovitve, ki so bistvene za presojo zakonitosti sporne odpovedi, je revizijsko sodišče vezano. Vsa druga dejstva, na katera se sklicuje tožnik, so nebistvena za odločitev ali očitno neutemeljena (vprašanje identitete tožene stranke) in bi ukvarjanje z njimi presegalo okvir sodnega odločanja v tej zadevi, v skladu s katerim si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 371. člena ZPP).

11. Glede na navedene dejanske ugotovitve revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da sporna odpoved ni bila nezakonita.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 82/2007
• VSRS sodba VIII Ips 314/2015
• VSRS Sodba VIII Ips 252/2016