<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 419/2008
ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.419.2008

Evidenčna številka:VS3004549
Datum odločbe:09.11.2010
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 82/2007
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:pogodba o zaposlitvi za določen čas - časovna omejitev - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Jedro

Če je sklepanje pogodb(e) o zaposlitvi za določen čas v okviru predpisanih časovnih omejitev iz 53. člena ZDR, to še ni dovolj za njeno (njihovo) zakonitost, temveč mora biti za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen čas podan tudi zakoniti objektiven razlog. Če takšnega razloga ni, se ne glede na dejstvo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v okviru časovno dopustnih omejitev, šteje, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, tako da na podlagi 54. člena ZDR pride do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenim zahtevkom in ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki 31. 3. 2006 nezakonito prenehalo in še vedno traja, za nedoločen čas. Posledično je ugodilo tudi reintegracijskemu ter reparacijskim zahtevkom tožnice ter toženi stranki naložilo, da ji je dolžna povrniti stroške sodnega postopka. Ugotovilo je, da je bila tožnica zaposlena na podlagi več pogodb o zaposlitvi za določen čas od 9. 6. 1997 do 31. 3. 2006, pri čemer je bila zadnja sklenjena 30. 3. 2005 za obdobje od 1. 4. 2005 do 31. 3. 2006. Vseh 12 pogodb je bilo sklenjenih za isto delovno mesto „čiščenje poslovnih prostorov“ in tožnica je pri toženi stranki ves ta čas opravljala isto delo. Po izpovedi direktorja tožene stranke je bil razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas povečan obseg dela, ki je obstajal tako ob skleniti delovnega razmerja s tožnico, kot tudi danes. Sodišče je ocenilo, da ni šlo le za začasno povečan obseg dela, zato ni bilo pogojev za sklenitev delovnega razmerja za določen čas.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), ki velja od 1. 1. 2003 dalje, omejitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem za isto delo uredil na novo, zato je lahko predmet sodne presoje le zakonitost pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene pod pogoji ZDR. Tožnica je po 1. 1. 2003 s toženo stranko sklenila tri zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas za isto delo, zakonska omejitev iz drugega odstavka 53. člena ZDR pa pri tem ni bila presežena. Za sklenitev vsake od teh treh pogodb o zaposlitvi tožnice za določen čas je tožena stranka dokazala zakonit razlog, to je začasno povečan obseg dela, in so bile tako sklenjene zakonito.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Za razliko od pred uveljavitvijo ZDR veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR90 - Ur. l. RS, št. 14/90 in nadaljnji), ki ni izrecno urejal časovne omejitve sklepanja delovnega razmerja za določen čas, je ZDR v 53. členu v povezavi s prvim odstavkom 52. člena sklepanje delovnega razmerja za določen čas časovno omejil. Pri tem je ključno, da gre le za dodatno omejitev, ki jo je treba upoštevati poleg omejitev, ki izhajajo iz taksativnega naštevanja dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v 52. členu ZDR. Če je sklepanje pogodb(e) o zaposlitvi za določen čas v okviru predpisanih časovnih omejitev iz 53. člena ZDR, to še ni dovolj za njeno (njihovo) zakonitost, temveč mora biti za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen čas podan tudi zakoniti objektiven razlog. Če takšnega razloga ni, se ne glede na dejstvo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v okviru časovno dopustnih omejitev, šteje, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, tako da na podlagi 54. člena ZDR pride do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas (1).

9. Razen v zadnji pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 3. 2005, ko je bil kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi naveden začasno povečan obseg dela, v pogodbah o zaposlitvi s tožnico razlog sklenitve delovnega razmerja za določen čas sploh ni bil naveden. Tožena stranka je v sodnem postopku kot zakoniti razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas sicer zatrjevala začasno povečan obseg dela, vendar po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, tega dejstva ni dokazala. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da potreba po delu tožnice pri toženi stranki ni bila zgolj začasna, ampak trajna. Sodišče druge stopnje je takšen dokazni zaključek sprejelo, revizijsko sodišče pa je nanj vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Dejstva, da so tožnico potrebovali skoraj devet let, in bi jo tudi še vnaprej, tudi sicer ni mogoče razložiti drugače, kot da je potreba po njenem delu trajne (in ne začasne) narave.

10. Glede na navedeno se revizijsko sodišče strinja s presojo sodišča druge in prve stopnje, da je bilo delovno razmerje med pravdnima strankama sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom, in da se posledično šteje, da je tožnica pri toženi stranki sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.

11. Ker glede na navedeno revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Bečan in drugi: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2008, stran 248 (B. Kresal).


Zveza:

ZDR člen 52 - 54.
Datum zadnje spremembe:
03.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ5ODQ4