VDSS sodba Pdp 819/2007

Jedro

Za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je imela tožena stranka utemeljen razlog, saj je zaradi zmanjšanja števila učencev in števila oddelkov delno prenehala potreba po delu delavca na delovnem mestu učitelja matematike ter tehnike in tehnologije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 6. 2006 oziroma 5. 7. 2006 nična, oziroma nezakonita, da se ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 31. 8. 2004 ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja ter da se pogodba o zaposlitvi z dne 5. 7. 2006, sklenjena za delovno mesto učitelja v oddelku podaljšanega bivanja tožene stranke in učitelja matematike v gimnaziji J. razveljavi ter da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 31. 8. 2004 z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da je razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici resen in utemeljen, ker se je v šolskem letu 2006/2007 zmanjšala potreba po številu delavcev na delovnem mestu učitelj matematike in tehnike in tehnologije. Edini razlog je nezakonita zaposlitev učiteljice D.Č. v februarju 2006 brez dejanske potrebe po delu. Navaja, da ji je bilo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi 31. 8. 2004 zagotovljeno s strani ravnateljice tožene stranke, da je delo po pogodbi trajne narave. Od sklenitve pogodbe o zaposlitvi do redne odpovedi, je poteklo le dve leti. Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, bi ugotovilo, da se je obseg poučevanja zmanjšal v minimalnem obsegu. Meni, da obstaja neposredna vzročna zveza med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zaposlitvijo D.Č. in ne med odpovedjo in zmanjšanjem števila učiteljev matematike, kot to ugotavlja sodišče. V zvezi s 3. točko zahtevka navaja, da nova pogodba o zaposlitvi z dne 5. 7. 2006 ni zakonita, saj javni zavod gimnazija J. v ... ni pogodbena stranka in ne nastopa kot delodajalec, iz sporazuma med toženo stranko in gimnazijo pa izhaja, da je sklenjen le za eno leto. Zato nova pogodba o zaposlitvi z dne 5. 7. 2006 ne zagotavlja ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR. Sodišče zatrjevanja tožnice o nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi ni preverjalo, s tem je zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni izvajalo dokazov v zvezi z zatrjevanjem o diskriminaciji, s tem pa je storjena še ena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje tudi sodni praksi, da ima delavec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico izpodbijati le utemeljenost odpovednega razloga, ne pa tudi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nevzdržno je razlagati, da je lahko razlog (vsebina, jedro) neutemeljen, odpoved pa je zakonita. V primeru tožnice je delo po novi pogodbi o zaposlitvi bistveno drugačno. Drugačna je vsebina dela, poučuje pa tudi drugačno starostno skupino otrok. Zaradi dela na dveh šolah porabi več časa za prevoz..., dvojno je obremenjena z dodatnimi dejavnostmi. Ne more soglašati z razlago sodne prakse, da pri izpodbijanju utemeljenosti odpovednega razloga, napake v postopku niso pravno-relevantne. Tožena stranka je vodila celoten postopek redne odpovedi kot „določitev začasnega tehnološkega viška po 39. členu Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje“. Tudi ni pojasnjeno, kdaj natančno je nastopil poslovni razlog. Tožena stranka tudi ni upoštevala določb 115., 116., 117, 120. in 124. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo, materialno pravo pravilno uporabilo in ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče do navedb tožnice in do izvedenih dokazov, zato je njegovo odločitev mogoče preizkusiti in torej ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Na podlagi določb 3. odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in nadaljnji) delavec, ki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, obdrži pravico izpodbijati pred sodiščem utemeljenost odpovednega razloga. Navedena določba sicer ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določb 3. odstavka 204. člena ZDR, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Glede na takšno zakonsko omejitev, delavec drugih razlogov, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, vključno z roki za podajo odpovedi v tem sporu ne more uveljavljati. Takšno oženje sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi je razumljivo glede na to, da delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu (na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi). Delodajalec pa mora tudi v primerih, ko delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi, dokazati resne in utemeljene razloge za odpoved, obstoj le-teh je predpogoj za zakonitost redne odpovedi, kar pomeni, da je odpoved nezakonita, če zanjo ni bil podan utemeljen odpovedni razlog.

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove z dne 5. 6. 2006. V obrazložitvi je navedla, da se je v šolskem letu 2006/2007 dodatno zmanjšalo število oddelkov in število razpoložljivih ur pouka za predmet matematika, tehnika in tehnologija, zato je na delovnih mestih učiteljev, ki poučujejo matematiko in tehniko in tehnologijo, potreba samo za tri delavce (zaposleni so štirje delavci). Tožnica je ponudbo nove pogodbe na delovnem mestu učitelja matematike in podaljšanega bivanja podpisala. Po 4. členu pogodbe o zaposlitvi bo tožnica opravljala delo pri toženi stranki (podaljšano bivanje) ter v gimnaziji J. (matematika).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe tožnice, ki se nanašajo na nezakonito zaposlitev učiteljice D.Č. v februarju 2006 za nedoločen čas, niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva in ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje niso ugotavljala pravno-relevantna dejstva, saj je sodišče tisto, ki presoja, kaj je v določenem sporu bistveno in kaj ne.

Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje je bil pri toženi stranki v šolskem letu 2006/2007 podan zmanjšan obseg dela zaradi zmanjšanja števila učencev in števila oddelkov, s tem pa je prenehala potreba po delu 0,7 delavca na delovnem mestu učitelja matematike in tehnike in tehnologije. Po določbi 115. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS št. 12/96 in naslednji) se za poslovni razlog štejejo sprememba programa vzgoja in izobraževanja, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa. V konkretnem sporu je bil torej poslovni razlog izkazan z dejstvom, da se je zmanjšal obseg vpisa, kar je istočasno pomenilo zmanjšanje potreb po delu učiteljev. Tožena stranka je tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, in sicer tako, da tožnica svoje obveznosti dopolnjuje v drugi šoli. Tožena stranka je z gimnazijo J. ... sklenila sporazum o urejanju medsebojnih razmerjih v zvezi s tožnico, kar je v skladu z določbo 8. odstavka 109. člena ZOFVI. Tožnica je še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, svojo delovno obvezo pa opravlja tudi v drugi šoli (7. odstavek 109. člena ZOFVI). Tožnica je novo pogodbo o zaposlitvi podpisala, zato je šteti, da je prišlo pri podpisu pogodbe do soglasja volj.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka vodila postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 39. člena Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje (Ur. l. RS št. 52/94 in naslednji – v nadaljevanju kolektivna pogodba), in sicer kot določitev začasnih presežkov. 39. člen kolektivne pogodbe določa kriterije za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev. Zgolj navajanje, da gre za začasne presežke, pri tem pa se tožena stranka sklicuje na 39. člen kolektivne pogodbe, ne pomeni, da je tožena stranka tožnico zavajala, da ne gre za trajni poseg v delovno-pravni status, temveč le za začasni. Novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah, kljub drugačnemu izhodišču pa tudi ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Čeprav ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi, pa uporaba kriterijev, ki so za izbiro presežnih delavcev določeni v kolektivni pogodbi, ni nezakonita. To še zlasti velja za primere, ko na delovnem mestu dela več delavcev, pa zaradi krčitve dejavnosti preneha potreba po delu le določenemu številu teh delavcev.

Iz opisanih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v 353. členu ZPP.

Tožnica je priglasila stroške pritožbe in ker s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama.

Datum zadnje spremembe:

22.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1083/2010
• VDSS sodba Pdp 652/2008
• VDSS sodba Pdp 1189/2007