<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 86/2012
ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.86.2012

Evidenčna številka:VDS0008778
Datum odločbe:29.03.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - odpovedni rok - bolniški stalež - krajši delovni čas

Jedro

Če je delavec ob izreku odpovednega roka, ki je določen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, začasno nezmožen za delo, mu delovno razmerje preneha šele, ko postane zmožen za delo, pa četudi le za delo s krajšim delovnim časom od polnega.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 11. 2010 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 13. 6. 2011, temveč mu še vedno traja ter reintegracijski in reparacijski zahtevek (II. in III. točka izreka). Odločilo je, da tožnik in tožena stranka trpita vsaka svoje stroške postopka (IV. in V. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja bistveno kršitev določil postopka, saj sodbe ni mogoče preizkusiti, ker obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in samimi listinami, pomanjkljiva je tudi argumentiranost odločitve. Napačno je ugotovljen datum, kdaj naj bi tožniku prenehalo delovno razmerje. Tožnik ni zatrjeval, da mu je delovno razmerje prenehalo 13. 6. 2010, temveč, da mu je prenehalo 27. 12. 2010. Navedeno pa je za postopek in pravilno odločitev ključno. Zaradi preglednosti povzema potek dogodkov v kritičnem obdobju. Tožnik je bil zmožen za delo v trenutku poteka odpovednega roka (za delo s krajšim delovnim časom), zato mu je delovno razmerje prenehalo že 27. 12. 2010. Sklicuje se na sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1009/2008. Ker pa je tožnik po 27. 12. 2010 še naprej hodil na delo, po tem datumu pa ga je tožena stranka napotila na čakanje na delo na domu in mu ves ta čas izplačevala plačo oziroma nadomestilo, ne more biti govora o tem, da je imela tožena stranka utemeljen razlog, da je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi oziroma, da je bil razlog takšen, da je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Poudarja, da je od začetka odpovednega roka do 6. 1. 2011 delo dejansko opravljal, kar pomeni, da ni bil podan pogoj, zaradi katerega mu je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi (zaradi zdravstvene nezmožnosti). Če pa tožniku ni prenehalo delovno razmerje 27. 12. 2010, temveč v skladu z določilom 3. odstavka 116. člena ZDR z dnem, ko bi se moral vrniti na delo, bi mu moralo prenehati delovno razmerje 10. 5. 2011, ko bi se v skladu z odločbo ZZZS moral vrniti na delo. Tožena stranka je tožnika 13. 6. 2011 zgolj odjavila iz obveznega zavarovanja. Tožnik zahtevka, da naj sodišče ugotovi, da mu delovno razmerje 13. 6. 2011 ni prenehalo, ni postavil, postavil pa je zahtevek, da mu delovno razmerje ni prenehalo 27. 12. 2010. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na razgovoru je tožena stranka predstavila, da tožniku odpoveduje delovno razmerje, ker le-ta ne more več opravljati dela na terenu (akvizicije). V obrazložitvi odpovedi pa izhaja, da naj bi pooblaščeni zdravnik na podlagi prejetih dokumentov ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu vodja skladišča. Navaja, da po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal dela na terenu (akvizicija), zato mu zaradi nezmožnosti opravljanja teh del zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je tožnik ta dela na podlagi ustnih navodil delodajalca opravljal in da jih kasneje zaradi zdravstvenih razlogov ni več mogel, tožene stranke ne opravičuje, da mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz navedenega razloga. Tožena stranka tudi ni dokazala, da je v teku postopku ravnala v skladu z določili 3. odstavka 88. člena ZDR, prvič je trditve o tem podala na naroku za glavno obravnavo. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Po oceni tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

Tožniku je bila odpovedana pogodbo o zaposlitvi z dne 11. 11. 2010 iz razloga nesposobnosti, in sicer zaradi trajnega neizpolnjevanja posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu vodje skladišča.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka tožniku dne 11. 11. 2010 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti na podlagi 2. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). V odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil določen 45-dnevni odpovedni rok, ki se je iztekel 27. 12. 2010. Ker je bil tožnik v bolniškem staležu ob izteku odpovednega roka, mu je delovno razmerje prenehalo 13. 6. 2011. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bil delodajalec seznanjen z razlogom za odpoved, ko je prejel zdravniško spričevalo 27. 10. 2010. Od 20. 9. 2010 je tožnik delal štiri ure, od 6. 1. 2011 dalje pa mu tožena stranka dela ni več mogla zagotavljati. Z odločbo ZPIZ-a, ki jo je tožnik prejel 8. 12. 2010, mu je bila priznana invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni in pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Ugotovilo je, da tožena stranka ni imela drugega dela, da bi mu ga ponudila. Zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Po določbi 3. odstavka 116. člena ZDR delavcu, ki je ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu, delovno razmerje ne preneha z iztekom odpovednega roka, ampak šele, ko zaključi bolniški stalež, najkasneje pa po šestih mesecih. Tožnik je bil po odločbi ZZZS z dne 11. 11. 2010 od 12. 11. 2010 do 5. 1. 2011 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno ter nadalje po odločbah ZZZS zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno do 10. 5. 2011. Tožnik je bil torej ob poteku odpovednega roka 27. 12. 2010 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Vrnitev na delo, čeprav le za štiri ure, je tisti trenutek, ko lahko delavcu preneha delovno razmerje. Tožnik ima torej prav, da bi mu moralo delovno razmerje prenehati 27. 12. 2010 (po poteku odpovednega roka), ker se je njegova začasna nezmožnost za delo zaradi spremembe v zdravstvenem stanju spremenila v delovno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega. To pomeni, da je vrnitev na delo, čeprav le za štiri ure, tisti trenutek, ko lahko delavcu preneha delovno razmerje.

Tožena stranka je tožniku odredila odpravo obdobnega preventivnega pregleda pri pooblaščenem zdravniku delodajalca. Pooblaščeni zdravnik je dne 27. 10. 2010 podal oceno o trajni nezmožnosti delavca za opravljanje dela na delovnem mestu vodja skladišča. Na podlagi te ocene je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Iz zapisnika razgovora pred odpovedjo izhaja, da tožena stranka odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, ker tožnik ne more opravljati dela na terenu (akvizicija). Tožnik je sicer dejansko opravljal delo na terenu in na podlagi ustnih navodil delodajalca, to pa ne pomeni, da je obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti na delovnem mestu vodja skladišča. Ob ugotovitvi, da je tožnik od 6. 1. 2011 redno hodil na delo, od takrat dalje pa je bil na čakanju na delo (po obvestilu tožene stranke z dne 6. 1. 2011, da mu dela ne more več zagotavljati), je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita, preuranjen.

Tožena stranka je kot razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti utemeljevala z dejstvom, da je pooblaščeni zdravnik ugotovil, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu vodja skladišča. To delovno mesto naj bi bilo neustrezno za delavca s psihološkimi in fizičnimi težavami. Sodišče prve stopnje se je glede sposobnosti tožnika za delo vodje skladišča (za to delovno mesto je bila izdana tudi ocena o zdravstveni zmožnosti) zadovoljilo le z zdravniškim spričevalom z dne 27. 10. 2010, ne da bi zaslišalo pooblaščenega zdravnika, katerega zaslišanje je tožena stranka predlagala. Kot izhaja iz izpovedi tožnika le-ta ni opravljal le dela vodje skladišča (za katerega ima pogodbo o zaposlitvi), temveč od leta 2008 tudi dela komercialista, kar pomeni delo na terenu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje glede razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nepopolno ugotovljeno, zato tudi ni možno presoditi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem pooblaščenega zdravnika in po potrebi še z dodatnimi že predlaganimi dokazi in nato ponovno odločiti o zadevi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 116, 116/2.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1NTI3