Sodba in sklep VIII Ips 310/2005
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Delovno-socialni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2006:VIII.IPS.310.2005 |
Evidenčna številka: | VS32704 |
Datum odločbe: | 20.06.2006 |
Področje: | DELOVNO PRAVO |
Institut: | delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - ustrezno delovno mesto |
Jedro
Pri presoji zakonitosti prevzema delavca na delo v smislu določbe 15. člena ZTPDR je pravno pomembna tudi ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca - prevzemnika.
Izrek
Glede odločitve o sklepih o začasnem čakanju na delo se revizija zavrže, v ostalem pa zavrne.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in kot nezakonita razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 14.11.2002 in z dne 20.11.2002 o prenehanju delovnega razmerja in prehodu tožnice k drugemu delodajalcu z dokončnostjo tega sklepa, in ugotovitveni sklep z dne 2.12.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnice s tem dnem. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožnico s 3.12.2002 vrne na delo, jo prijavi v socialno zavarovanje in ji v delovno knjižico vpiše delovno dobo ter ji povrne stroške postopka. Hkrati je razveljavilo tudi sklepa tožene stranke z dne 18.11. in 29.11.2002 o začasnem čakanju tožnice na delo.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da so sporni sklepi o prevzemu tožnice na delo k drugemu delodajalcu in o prenehanju delovnega razmerja ter o začasnem čakanju na delo nezakoniti.
Zoper pravnomočno sodbo sodišče druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so bili sporni sklepi izdani v skladu z zakonom in za toženo stranko veljavno kolektivno pogodbo. Sporen bi lahko bil le datum prenehanja delovnega razmerja glede na odklonitev ponujenih del pri drugem delodajalcu.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.
Revizija glede odločitve o začasnem čakanju na delo ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.
V skladu s 25. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS, št. 19/94 in 20/98) v sporih o začasnem čakanju na delo revizija ni dovoljena. Zato je sodišče revizijo glede odločitve o sklepih tožene stranke o začasnem čakanju na delo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki je podlaga izpodbijani sodbi, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dne 6.11.2002 sklenila s podjetjem P d.o.o. pogodbo o prevzemu del čiščenja in hišniških del ter sporazum o prevzemu delavcev, da je bil 14.11.2002 tožnici izdan sklep o prehodu k novemu delodajalcu s 16.11.2002, torej še pred njegovo dokončnostjo in da v navedenem sklepu ni bilo določeno, na katero delovno mesto bo pri novem delodajalcu tožnica razporejena. Poleg tega bi morala tožnica delo opravljati dnevno na dveh lokacijah brez možnosti javnega prevoza, na tak način pa tožnica dela pri delodajalcu - prevzemniku ne bi mogla opravljati. Poleg tega soglaša z ugotovitvami prvostopnega sodišča, da je o tožničinem ugovoru zoper prvostopni sklep o prevzemu na delo dne 20.11.2002 odločal svet tožene stranke, dne 2.12.2002 pa je bil tožnici izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja, čeprav je tožnica pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu - prevzemniku dobila na vpogled šele 3.12.2002 in je ni podpisala.
Glede ugotovitve navedenih dejstev revizija ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in je revizijsko sodišče na takšne ugotovitve vezano.
Na podlagi 15. člena v času izdaje spornih sklepov veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) je bil delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma pri delodajalcu pod pogoji in v primerih, določenih s splošnim aktom. Za toženo stranko veljavna Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KP dejavnosti - Ur. l. RS, št. 52/94) je v 36. členu določala, da je delavca mogoče prevzeti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:
– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila, – da druga organizacija oziroma delodajalec zaposli vse delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, – da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Sodišče pravilno ugotavlja, da je bila za presojo zakonitosti prevzema delavca na delo v smislu določb 15. člena ZTPDR pravno pomembna tudi dejanska ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca - prevzemnika. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnica glede na lokacijsko oddaljenost in prometne zveze pri novem delodajalcu dejansko ne bi mogla delati na dveh v pogodbi o zaposlitvi opredeljenih različnih lokacijah, tak prevzem na delo ni bil zakonit in je zato sodišče sporne sklepe o prevzemu na delo in prenehanju delovnega razmerja utemeljeno kot nezakonite razveljavilo. Poleg tega sporni dokončni sklep in ugotovitveni sklep z dne 2.12.2002 nista bila zakonita tudi kolikor za primer odklonitve ponujenih del pri drugem delodajalcu določata prenehanje delovnega razmerja tožnice z dnevom dokončnosti sklepa. ZDR/90 je v 9. točki prvega odstavka 100. člena določal, da v teh primerih delavcu delovno razmerje preneha v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Glede na povedano sodišče ugotavlja, da v reviziji uveljavljen revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009