Sodba VIII Ips 12/2009

Jedro

Za razlikovanje med delavcem, ki sprejme ponujeno pogodbo, in delavcem, ki ponujene pogodbe ne sprejme, obstojijo stvarni razlogi. Bistvena je razlika v položaju tistih delavcev, ki so še naprej zaposleni pri delodajalcu (pod spremenjenimi pogoji, vendar za nedoločen čas in na ustreznem delu), in tistimi, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila zaradi ukinitve delovnega mesta, na katerem je delala, odpovedana pogodba o zaposlitvi in ponujena nova, ki jo je podpisala. S tožbo je zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi in reintegracijo na prejšnje delovno mesto. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da delavec v takem primeru lahko na podlagi tretjega odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga. Tožena stranka je obstoj takega razloga dokazala.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Ponujena nova zaposlitev je bila ustrezna, tožnica pa pri plači tudi ni bila prikrajšana. Tožnica je novo pogodbo o zaposlitvi podpisala in je ni izpodbijala zaradi napak volje. Ker je obseg sodnega varstva v takem primeru ožji, se je sodišče prve stopnje pravilno omejilo le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga in se ni ukvarjalo z ugovori o pravočasnosti odpovedi.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da ji sodišče s sodno prakso po tretjem odstavku 90. člena ZDR ne zagotavlja enakega varstva pravic in ni v skladu z določbo 22. člena Ustave. Tožnica si namreč kot mati dveh mladoletnih otrok ne more privoščiti brezposelnosti. Praksa sodišča o različnem obsegu sodnega varstva je diskriminatorna. V neskladju z zakonom je stališče sodišča, da se ne upošteva prekluzivni rok za odpoved in da se ne upošteva postopek, ki se nanaša na sprejem aktov delodajalca. Ni dopustno, da se delajo razlike med delavcem, ki sprejme ponujeno pogodbo zaradi osebnih okoliščin, in delavcem, ki ponujene pogodbe ne sprejme.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožnica sicer vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov, toda revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne izrecno in niti smiselno z ničemer ne navede, še manj pa utemelji. Zato izpodbijane sodbe v tem delu revizijsko sodišče ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Sodna praksa je glede obsega sodnega varstva o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih, ko delavec sprejme ponudbo in podpiše novo ustrezno pogodbo pod spremenjenimi pogoji enotna. Na podlagi določb tretjega odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/90) delavec, ki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, obdrži pravico izpodbijati pred sodiščem utemeljenost odpovednega razloga. Navedena določba sicer ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Glede na takšno zakonsko omejitev delavec drugih razlogov, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, vključno z roki za podajo odpovedi, v tem sporu ne more uveljavljati. Takšno oženje sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi je razumljivo glede na to, da delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu (na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu).

9. Za razlikovanje med delavcem, ki sprejme ponujeno pogodbo, in delavcem, ki ponujene pogodbe ne sprejme, obstojijo stvarni razlogi. Bistvena je razlika v položaju tistih delavcev, ki so še naprej zaposleni pri delodajalcu (pod spremenjenimi pogoji, vendar za nedoločen čas in na ustreznem delu), in tistimi, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo. Pri prvih ne bo šlo za reintegracijo, torej za ponovno zaposlitev pri delodajalcu, saj so pri njem še vedno zaposleni na podlagi veljavne nove pogodbe o zaposlitvi. Pri drugih pa bo šlo za pravi reintegracijski zahtevek, torej za ponovno zaposlitev pri delodajalcu pod pogoji nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

10. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga: ukinitev delovnega mesta, na katerem je delala tožnica v takem obsegu oziroma s takimi delovnimi nalogami kot do tedaj.

11. Ker revizijski razlogi niso podani in je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

29.11.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 982/2012
• Sodba VIII Ips 57/2012, enako tudi VIII Ips 54/2012
• VDSS sodba Pdp 953/2012