VDSS Sodba X Pdp 33/2018

Jedro

Predlagatelj zahteva razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, na podlagi katerega je nasprotni udeleženec sklenil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja. Iz sklepa nasprotnega udeleženca je razvidno, da se sindikat že več let ne odziva na povabila za sodelovanje v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v navedeni sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri delodajalcu, zato več ne izpolnjuje zakonskih pogojev reprezentativnosti. Sodišča prve stopnje je pravilno zaključilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za to, da nasprotni udeleženec predlagatelju odvzame status reprezentativnosti v podjetju.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagatelj v spornem obdobju šestih mesecev pred podajo izpodbijanega sklepa deloval tako, da je članicama pravno svetoval po elektronski pošti, po telefonu oziroma na domu, je pravilen dokazni zaključek, da je izpolnjen pogoj za priznanje reprezentativnosti v smislu določbe 6. člena ZRSin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep nasprotnega udeleženca brez datuma, vročenega predlagatelju dne 2. 2. 2015, s katerim je nasprotni udeleženec ugotovil, da predlagatelj pri njem ni reprezentativen (točka I izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan predlagatelju povrniti njegove stroške postopka v višini 5.618,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP, zaradi kršitve enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek (pravilno: predlog) v celoti zavrne in predlagatelju naloži povračilo stroškov postopka, oziroma podrejeno, naj sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 254/2016 z dne 20. 12. 2016, in sicer, da kljub ugotovitvam, da naj bi nasprotni udeleženec oviral delovanje predlagatelja, to samo po sebi še ne pomeni, da sindikat dejansko deluje oziroma da ne more delovati prav zaradi postopkov nasprotnega udeleženca. Navaja, da iz izpodbijane sodbe ni mogoče ugotoviti razlogov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil A.A. 1. 12. 2012 izvoljen za predsednika sindikata. Samo to, da je on sam štel, da so mu potrdili mandat še za naprej ne more biti razlog za zaključek, da je bil takrat tudi izvoljen za predsednika. Strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je A.A. 25. 2. 2008 prenehal mandat, saj je v 14. členu statuta predlagatelja zapisano, da mandat vseh organov predlagatelja traja štiri leta z možnostjo reelekcije. To pomeni, da je bil od 26. 2. 2008 predlagatelj brez predsednika in zakonitega zastopnika. Meni, da je zmotno ugotovljeno dejansko stanje, da je bil dne 1. 12. 2012 v hotelu B. izveden zbor članov sindikata, na katerem je bil A.A. podaljšan mandat. Svojo odločitev je sodišče oprlo tudi na izpovedi A.A. in C.C., ki pa nista verodostojni, saj sta zainteresirana za izid postopka, A.A. kot predsednik predlagatelja, C.C. pa kot član izvršilnega odbora. Pritožba povzema izpovedi prič ter ugotovi, da je na podlagi njihovih izpovedb sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da naj bi bilo dejanskemu poteku dogajanja na zboru še najbližja varianta, da so predsednik in člani izvršilnega odbora želeli odstopiti, da bi se izvedle volitve za novega predsednika in člani izvršilnega odbora, da takšnega predloga člani niso sprejeli ter so jim predlagali, naj kar nadaljujejo z delom. Vse priče so izpovedale o volitvah članov izvršilnega odbora, ne pa tudi o volitvah predsednika sindikata, sklep o izvolitvi predsednika tudi ni bil sprejet. Iz predloženega sklepa z dne 13. 5. 2015 izhaja, da se podaljšuje mandat vsem organom predlagateljem, med temi tudi izvršilnemu odboru, v katerem je bil tudi A.A.. Navaja, da je sodišče prve stopnje kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca upoštevalo listine glede katerih je nasprotni udeleženec menil, da je nastopila prekluzija, saj jih je predlagatelj vložil v spis po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Opozarja, da je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da ne razpolaga z zapisnikom zbora z dne 1. 12. 2012, ker naj bi se nahajal v posesti nasprotnega udeleženca, kar se je na naroku 19. 6. 2015 izkazalo za lažno, saj je takrat predlagatelj v spis vložil ročno napisani zapisnik, katerega naj bi zapisal C.C.. C.C. je izpovedal drugače in sicer, da je na zboru ročno pisal zapisnik, katerega je nato prepisal na računalnik in ga nato poslal v D. overovateljem E.E. in F.F.. Da dne 1. 12. 2012 ni bilo zbora in volitev dokazuje dejstvo, da v AJPES-u pri predlagatelju ni navedeno, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Glede reprezentativnosti sindikata navaja, da je podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Manjka namreč odločilen razlog, in sicer, ali je predlagatelj vključen v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje celotne države. Glede nedelovanja predlagatelja pa navaja, da je dokazal, da je predlagatelj že dalj časa povsem pasiven, da ne deluje in da ne reagira na pozive in dopise nasprotnega udeleženca. Predlagatelj od leta 2004 dalje ni sporočil, kdo so njegovi izvoljeni predstavniki in sindikalni zaupniki. Da naj bi večina članov izvršilnega odbora v letu 2006 dobila odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni splošno znano dejstvo in četudi je to sodišču znano, ZPP ne daje podlage, da lahko sodišče pri odločanju v sporu upošteva dejstva, na katera se nobena izmed strank ni sklicevala. Zato gre v tem delu za bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec 5. 11. 2012 do nadaljnjega prepovedal vstop predlagateljevemu predsedniku, G.G., C.C. in H.H.. V prvi vrsti gre ugotoviti, da v dopisu z dne 5. 11. 2012 ni omenjen predsednik predlagatelja, temveč A.A. z imenom in priimkom, brez navedbe njegove funkcije. Tudi iz izpovedi zaslišanih prič ne izhaja, da bi sindikat deloval. F.F. je bil član do 30. 11. 2013 in nima občutka, da bi sindikat deloval, I.I. se po 1. 12. 2012 s člani sindikata ni več videl, J.J. pa je izpovedala, da ni zaznala nobene aktivnosti sindikata od 1. 12. 2012 do 30. 11. 2013, ko je izstopila iz sindikata. Prav tako je K.K. izpovedal, da od 1. 2. 2012 ni zaznal nobene aktivnosti sindikata več, in ni potreboval njegove pomoči. Enako so potrdili tudi L.L., M.M., N.N. in O.O.. Meni, da odpovedi v letu 2006 nimajo nikakršne zveze z nedelovanjem sindikata v letu 2014, izpoved P.P. pa je sodišče iztrgalo iz konteksta. Ker so A.A. in nekateri člani izvršilnega odbora na čakanju, se morajo za vstop v tovarno oziroma k nasprotnemu udeležencu predhodno najaviti, tudi za opravljanje sindikalne dejavnosti. Nasprotni udeleženec je namreč obrat povečanega tveganja, kar nadzoruje Ministrstvo za notranje zadeve in sindikalno delovanje po mnenju pritožbe ne pomeni, da se lahko predstavniki sindikata prosto gibljejo po tovarni, pri čemer enako velja tudi za sindikat R..

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo tretjič. V prvem sojenju je s sodbo opr. št. X Pd 43/2015 z dne 19. 6. 2015 tožbenemu zahtevku ugodilo ter razveljavilo sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativen. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. X Pdp 928/2015 z dne 21. 4. 2016 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. VIII Ips 254/2016 z dne 20. 12. 2016 reviziji nasprotnega udeleženca ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V sklepu je zavzelo nekatera stališča in sicer, da v zvezi s številom članstva oziroma pragom, ki ga mora izpolnjevati sindikat za priznanje reprezentativnosti, je iz določb drugega in tretjega odstavka 9. člena Zakona o reprezentativnosti sindikata (ZRSin; Ur. l. RS, št. 13/1993) razvidno, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji pri delodajalcu, ki niso včlanjeni v zvezi ali konfederacijo z območja države. V zvezi z vprašanjem izvolitve sindikalnega vodstva ter delovanjem sindikata v zadnjih šestih mesecih, pa je glede na določbo zakona o tem, kateri sindikat se šteje za reprezentativnega ugotovilo, da sta nižji sodišči storili bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker:

- je sodišče prve stopnje na naroku izdalo sklep, da vpogleda priloge v spisu (od A/1 do A/22 in B/1 do B/40) in "ev. danes predložene listine", kar je pomenilo, da med listinami, ki jih je vpogledalo, niso jasno navedene na tem naroku predložene dodatne listine s strani predlagatelja, sodišče pa tudi ni zapisalo, ali bo dokaz s temi listinami izvedlo ali ne, saj zapisa "ev. danes predložene listine" ni mogoče tako razumeti. Nadalje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje šele v sodbi navedlo, katere dokaze je izvedlo, pri čemer se izrecno tudi ni sklicevalo na seznam udeležencev zbora 1. 12. 2012, čeprav je v nadaljevanju oprlo sodbo tudi na ta seznam, in da le ta zapis v 3. in 4. točki obrazložitve ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj gre v tem delu za pomoto oziroma pomanjkljivost sodišča, ki že med izvedenimi dokazi ni izrecno navedlo tudi vpogleda v seznam udeležencev zbora;

- sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni sledilo ugovoru nasprotnega udeleženca glede prekluzije teh dokazov, temveč je na pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca to prvič pojasnilo šele sodišče druge stopnje, vendar tudi v tem primeru zgolj pavšalno, ne da bi se opredelilo tudi do vprašanja krivde in posledic, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP (po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku, dejstva in dokazi, ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena (torej tudi četrtim odstavkom) pa se ne upoštevajo).

7. V nastali situaciji, ko je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je sodišče prve stopnje dejansko izvedlo in se oprlo tudi na naknadno priložene dokaze o zboru predlagatelja dne 1. 12. 2012, je po stališču Vrhovnega sodišča RS tudi pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ko novih dokazov v pritožbi nasprotnega udeleženca ni upoštevalo in je s tem v zvezi navedlo le to, da nasprotni udeleženec "ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave."

Vrhovno sodišče RS je navedlo, da naj v ponovnem postopku sodišče prve stopnje upošteva, da je cilj pravdnega postopka, da se zagotovi pravno varstvo pravic v okviru zakonitosti, pa tudi pravilna in pravična odločitev. V novem postopku naj v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP najprej poskrbi, da stranki navedeta vsa odločilna dejstva, dopolnita nepopolne navedbe in ponudita dopolnitev dokazil za svoje navedbe, ki se nanašajo zlasti na zastopanje predlagateljev oziroma izvedbo zbora dne 1. 12. 2012, pa tudi nedelovanje predlagatelja. Sodišču prve stopnje je naložilo, da v novem sojenju poskrbi za dopolnitev navedb in predlagane dokaze, ki se nanašajo na izvedbo zbora in delovanja predlagatelja kot reprezentativnega sindikata in da se ponudijo ali dopolnijo tudi ustrezna dokazila o takšnem delovanju.

8. V drugem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo napotke Vrhovnega sodišča RS. Predlagatelj je že na prvem naroku za glavno obravnavo dne 22. 2. 2017 navajal, da je bilo delovanje predlagatelja otežkočeno zaradi nezmožnosti vstopa v njegove prostore. Dejavnost je opravljal preko elektronske pošte in izven svojih prostorov. Glede svoje aktivnosti je navajal, da je v obdobju 6 mesecev pred izdajo izpodbijanega sklepa, v avgustu 2018 pravno svetoval svoji članici S.S., v septembru 2018 svoji članici T.T. ter 24. 2. 2015 podal mnenje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi U.U.. Kot dokaz je predložil elektronsko pošto med člani IO C.C. in obema članicama, njuni pristopni izjavi in mnenje k odpovedi. Prav tako je navajal, da so bile dejansko opravljene volitve in potrditev mandata predsedniku A.A. ter v tem smislu predlagal zaslišanje prič V.V., H.H., E.E., Z.Z. in a.a.. Navajal je, da so nekateri člani svojo prisotnost na zboru evidentirali s podpisom, drugi s kljukico, pri čemer se predlagatelj sklicuje na evidenco (A29).

9. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju na naroku 24. 3. 2017 zaslišalo številne predlagane priče (V.V., H.H., E.E., Z.Z., a.a., b.b., F.F., I.I., c.c., J.J., K.K., d.d., L.L., M.M., N.N. in O.O.), vendar pa kljub tako dopolnjenem dokaznem postopku izdalo sklep, na podlagi katerega je predlog zavrglo, saj je štelo, da je predlog vložila neupravičena oseba. Po pritožbi predlagatelja je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom opr. št. X Pdp 397/2017 z dne 21. 9. 2017 pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnilo je, enako kot že v sodbi opr. št. X Pdp 928/2015, da imajo delavske in delodajalske organizacije, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat dejansko štel A.A. za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa, saj so ga člani predlagatelja šteli za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A.A., da zastopa predlagatelja tudi po preteku predsedniškega mandata. O tem tudi nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem postopku, po stališču pritožbenega sodišča ni bil pravilen. Ob takem stališču se ne nazadnje predlagatelju tudi nedovoljeno odvzame ustavna pravica do sodnega varstva zoper izpodbijani sklep. Zato je zadevo razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotkom, da eventualno dopolni dokazni postopek in nato presodi, ali je bil zbor 1. 12. 2012 dejansko izveden in ali je predlagatelj v zadnjih šestih mesecih pred vročitvijo izpodbijanega sklepa neprekinjeno deloval. Pri tem naj upošteva tudi zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da zakoniti zastopnik predlagatelja v ustreznem registru ni vpisan in da se predlagatelj ne odziva na njegove pozive na predložitev sklepov o poimenski izvolitvi oziroma imenovanju sindikalnih zaupnikov oziroma funkcionarjev.

10. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo dosedanje napotke, tako tiste, ki jih je podalo že Vrhovno sodišče RS v svojem sklepu, kot tudi napotke, ki jih je dalo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu.

11. Predlagatelj zahteva razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, brez datuma, vročenega predlagatelju dne 2. 2. 2015, na podlagi katerega je nasprotni udeleženec sklenil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja. Iz sklepa nasprotnega udeleženca (brez datuma) je razvidno, da se sindikat že več let ne odziva na povabila za sodelovanje v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v navedeni sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri delodajalcu, zato več ne izpolnjuje zakonskih pogojev reprezentativnosti.

12. Po določbi 6. člena ZRSin so reprezentativni tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov ter imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. Število članov iz zadnje alineje dokazuje sindikat na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov. Ob pogojih iz 6. člena ZRSin se kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica (8. člen ZRSin).

13. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je podana prekluzija navajanja oziroma upoštevanja tistih dejstev, ki jih je predlagatelj vložil po 17. 3. 2016. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnjenih navedb predlagatelja tako glede vprašanja njegovega zastopanja oziroma volitev na zboru 1. 12. 2012, kakor tudi glede delovanja sindikata v obdobju zadnjih šestih mesecev, na podlagi dopolnjenih navedb predlagatelja, upoštevalo dokaze, glede katerih ni nastopila prekluzija, tudi ob upoštevanju napotkov iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 254/2016 z dne 20. 12. 2016.

14. Bistveno je, na kar je opozorilo pritožbeno sodišče v sklepu opr. št. X Pdp 397/2017, da nihče izmed članov predlagatelja ni oporekal A.A. pooblastila za zastopanje predlagatelja. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, da je dne 1. 12. 2012 potekal zbor delavcev oziroma zbor članov sindikata, na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika A.A.. Za odločitev je bistveno, da so na zboru člani predlagatelja šteli A.A. za predsednika sindikata ter da so na podlagi predloga, podanega na zboru, da se glasuje o eventualnem novem vodstvu predlagatelja, odločili, da se ne izvoli novo vodstvo, predsednik in izvršilni odbor, temveč da dosedanji organi nadaljujejo z delom. Glede na ugotovljen postopek glasovanja na zboru, ki so ga potrdile priče, in sicer, da nihče ni nasprotoval odločitvi, da staro vodstvo predlagatelja nadaljuje z delom, ter ob dejstvu, da so člani sindikata A.A. šteli za predsednika predlagatelja oziroma za zakonitega zastopnika, niso utemeljene pritožbene navedbe, da na zboru 1. 12. 2012 ni bil izvoljen (nov) predsednik sindikata. Tudi če predsednik sindikata ni vpisan v Ajpes-u kot zakoniti zastopnik, to ne pomeni, da na zboru sindikata ni dobil ustrezne podpore oziroma ni bil izbran za predsednika sindikata. V tem delu je torej sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanih prič (ki so bile prisotne na tem zboru) pravilno ugotovilo kako je potekal zbor, prav tako tudi kako so o zboru obveščali člane sindikata. Glede na izpovedi prič, glede katerih ni nastopila prekluzija, na dokazno oceno o poteku zbora dne 1. 12. 2012 ne more vplivati pritožbena navedba, da so se kot neresnične izkazale navedbe predlagatelja, da obstoji ročno napisan zapisnik zbora, katerega naj bi zapisal C.C., ki pa je sedaj v posesti nasprotnega udeleženca, da pa je C.C. izpovedal drugače in sicer, da je na zboru ročno pisal zapisnik, katerega je nato prepisal na računalnik in ga nato poslal overovateljem v D.. Potek zbora je namreč mogoče v celoti ugotoviti iz izpovedi prič, zato zapisnik ni odločilen. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene v smislu določbe 8. člena ZPP ter v tem smislu v celoti sledi metodološkemu napotku za oblikovanje dokazne ocene, saj ustreza standardu vestnosti in skrbnosti, je analitično sintetična ter vsebinsko prepričljiva.

15. Pritožba je neutemeljena tudi glede navedbe, da sodba nima razlogov o vključenosti predlagatelja v konfederacijo, ki je reprezentativna na nivoju države. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe, glede na to, da je že Vrhovno sodišče RS v svojem sklepu opr. št. VIII Ips 254/2016 z dne 20. 12. 2016 glede tega zavzelo povsem jasno stališče, da prag 15 % članstva v tej zadevi ni odločilen, pojasnilo, da je za reprezentativnost bistvena vključenost v konfederacijo, česar tudi nasprotna udeleženka ni prerekala. Sodišče prve stopnje sicer ni izrecno navedlo, da je predlagatelj vključen v konfederacijo sindikatov - e., ki je reprezentativna v dejavnosti kovinske industrije za območje celotne Slovenije (kar niti ni bilo prerekano s strani nasprotnega udeleženca), temveč je mogoče razloge sodbe sodišča prve stopnje, da je bistvena vključenost v konfederacijo, razumeti le tako, da je s tem sodišče štelo, da je predlagatelj član reprezentativne konfederacije sindikatov za območje Slovenije.

16. Glede na to, da je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da lahko predlagatelj dopolni navedbe v zvezi z delovanjem, je sodišče prve stopnje svojo odločitev o delovanju zadnjih šestih mesecih utemeljeno oprlo na navedbe in dokaze, ki jih je predlagatelj podal na prvem naroku v ponovljenem sojenju. Skliceval se je na elektronsko pošto ter izpovedi prič, ki bi izpovedale o tem, kako je potekalo delovanje sindikata. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagatelj v spornem obdobju šestih mesecev pred podajo izpodbijanega sklepa deloval tako, da je članicama pravno svetoval po elektronski pošti, po telefonu oziroma na domu, je pravilen dokazni zaključek, da je izpolnjen tudi ta pogoj za priznanje reprezentativnosti v smislu določbe 6. člena ZRSin. Pritožba neutemeljeno navaja, da dokazna ocena temelji na dejstvih, na katere se nobena stranka ni sklicevala in sicer, da naj bi bilo sodišču prve stopnje znano dejstvo, da je bilo v letu 2006 nekaterim članom sindikalnega vodstva odpovedana pogodba o zaposlitvi. Bistveno je, da je sindikat deloval, kar je bilo ugotovljeno na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni glede na pravočasne navedbe in predlagane dokaze s strani predlagatelja. Dodatni zaključki sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na dogodke iz leta 2006 torej niso odločilni za pravilnost dokazne ocene. Pritožbeno sodišče pa se nadalje v celoti strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje nasprotnega udeleženca, ki predlagatelju ni omogočil neoviranega delovanja v podjetju (vstop v podjetje, motenje posesti prostorov predlagatelja), vplivalo na to, da je predlagatelj moral poslovati na nekoliko okrnjen način in sicer z uporabo elektronske pošte za pravno pomoč članstvu, po telefonu in na domu.

17. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso bili izpolnjeni pogoji za to, da nasprotni udeleženec predlagatelju odvzame status reprezentativnosti v podjetju. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

18. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

19. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe, v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.

20. Odgovor na pritožbo ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve, zato predlagatelj sam krije stroške te vloge (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.05.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep X Pdp 397/2017
• VDSS sodba Pdp 956/96
• VDSS Sklep X Pdp 1017/2018