<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 596/2006
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.596.2006

Evidenčna številka:VS0010324
Datum odločbe:10.01.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 306/2005
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev škode - prometna nesreča - sopotnik - prispevek oškodovanca - vožnja z vinjenim voznikom - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti

Jedro

V zvezi z v reviziji ponujeno primerjavo z zadevo, v kateri je bil oškodovankin prispevek ocenjen s 30 odstotki, revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je presoja o višini oškodovančevega prispevka zaradi vožnje z vinjenim voznikom odvisna od dejanskih okoliščin vsakega konkretnega življenjskega primera. Ponujeni primer je v razlogih sodbe z dejanskimi okoliščinami skop in zato manj ustrezen za primerjavo. Glede na dejanske ugotovitve v tej pravdni zadevi in druge primere iz sodne prakse revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da znaša tožnikov prispevek 25 odstotkov.

Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Tožnik se je 26.8.1995 hudo telesno poškodoval kot sopotnik v avtomobilu, ki ga je vozil toženkin zavarovanec (v pravdi stranski intervenient). Od toženke je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Za telesne bolečine je zahteval 5.000.000 SIT, za strah 3.000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 20.000.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.000.000 SIT. Vsoto 29.000.000 SIT je zmanjšal za 25 odstotkov zaradi svojega prispevka, ker se je vozil z vinjenim voznikom, odštel še delno toženkino plačilo 5.000.000 SIT, ki ga je sam valoriziral, in nato uveljavljal plačilo 16.450.000 SIT. Sodišče prve stopnje je odškodnino za nepremoženjsko škodo odmerilo za posamezne oblike v zneskih 3.000.000 SIT, 1.800.000 SIT, 9.000.000 SIT in 300.000 SIT, od vsote 14.100.000 SIT odštelo 3.525.000 SIT (25 odstotkov zaradi tožnikovega prispevka) in plačani del odškodnine v višjem valoriziranem znesku 5.404.424 SIT, nato pa razliko 5.170.576 SIT (sedaj 21.576,43 EUR) naložilo v plačilo toženki. Presežni tožbeni zahtevek za plačilo višje odškodnine za nepremoženjsko škodo je zavrnilo. Odločilo je tudi o odškodnini za premoženjsko škodo in o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank in stranskega intervenienta. Pritožbama toženke in stranskega intervenienta je delno ugodilo tako, da je odškodnino za strah znižalo od 1.800.000 SIT na 1.000.000 SIT in nato upoštevaje enak tožnikov prispevek in po sodišču valorizirano delno plačilo toženki naložilo v plačilo znesek 4.570.576 SIT (sedaj 19.072,67 EUR). Tožnikovi pritožbi je delno ugodilo tako, da je drugače odločilo o začetku teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo in o pravdnih stroških. V ostalem je vse tri pritožbe zavrnilo in v še izpodbijanih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti drugostopenjski sodbi sta vložila pravočasni reviziji toženka in tožnik.

Toženka izpodbija ves prisojeni znesek, uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga "znižanje" za ves prisojeni znesek oziroma razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V reviziji ponavlja svoje pritožbene trditve, zakaj tožnikov prispevek znaša 40 odstotkov, dopolnjuje pa jih s sklicevanjem na konkreten primer, v katerem je bil oškodovankin prispevek zaradi vožnje z vinjenim voznikom ocenjen na 30 odstotkov. Tudi glede same odmere odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode dobesedno prepisuje svoje pritožbene navedbe. Novo je le sklicevanje na že omenjeni primer, v katerem je oškodovanka za poškodbo glave z zatrjevano podobnimi posledicami za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti dobila le 3.500.000 SIT odškodnine.

Tožnik v svoji reviziji izpodbija delno znižanje odškodnine in zavrnitev presežno zahtevanega zneska odškodnine v drugostopenjski sodbi, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se sodbi obeh sodišč spremenita tako, da se tožniku prisodi ves še zahtevani znesek 11.879.429 SIT (sedaj 49.571,96 EUR) z obrestmi in stroški. V razlogih podrobno povzema dejanske ugotovitve o vseh štirih oblikah svoje nepremoženjske škode, podrobno povzema tudi mnenje treh izvedencev, poudarja svojo starost 21 let v času škodnega dogodka in zatrjuje, da sodišči pri odmeri odškodnine nista dali zadostne teže vsem ugotovljenim dejstvom.

Reviziji sta bili vročeni nasprotnima strankama in stranskemu intervenientu, vendar nobeden ni vložil revizijskega odgovora. Dostavljeni sta bili tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Reviziji nista utemeljeni.

O toženkini reviziji glede tožnikovega prispevka Pravna podlaga za toženkino obveznost je v prvem odstavku 941. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 in nasl. v zvezi s prehodno določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika). Toženka je skušala svojo obveznost zmanjšati zaradi tožnikovega prispevka k škodi (205. člen v zvezi s prvim odstavkom 192. člena ZOR), ki naj bi znašal kar 50 odstotkov, ker se je peljal z vinjenim voznikom in ker naj ne bi bil pripet z varnostnim pasom. S pomočjo izvedenca je sodišče prve stopnje ugotovilo, da druga trditev ni pravno pomembna, ker ob ugotovljenem poteku prometne nesreče tožnika varnostni pas, če ga res ni uporabljal, ne bi obvaroval pred tako poškodbo, kot jo je utrpel. Ker pa je tožnik z voznikom pred nesrečo skupaj pil in proslavljal, nato pa se je usedel v avto k vinjenemu vozniku, je s tem tudi sam prispeval k nastanku škode, kar sta sodišči opredelili kot 25 odstotni prispevek. Na revizijskim dobesedno enake pritožbene trditve glede tožnikovega prispevka je pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče. V zvezi z v reviziji ponujeno primerjavo z zadevo, v kateri je bil oškodovankin prispevek ocenjen s 30 odstotki, revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je presoja o višini oškodovančevega prispevka zaradi vožnje z vinjenim voznikom odvisna od dejanskih okoliščin vsakega konkretnega življenjskega primera. V praksi revizijskega sodišča se ta presoja praviloma giblje med 20 in 30 odstotki. Ponujeni primer je v razlogih sodbe z dejanskimi okoliščinami skop in zato manj ustrezen za primerjavo. Glede na dejanske ugotovitve v tej pravdni zadevi in druge primere iz sodne prakse revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da znaša tožnikov prispevek 25 odstotkov.

O revizijah obeh pravdnih strank glede višine pravične denarne odškodnine Tožnik je bil v času škodnega dogodka star 21 let in je študiral gradbeništvo. Diagnoza poškodb v zvezi s prometno nesrečo se je glasila: zlom lobanjskega dna, zlom desne senčnice in krvavitev iz desnega sluhovoda, obtolčenina možganov, krvavitev v možganih v velikosti 2 cm x 2 cm z izraženim edemom, okvara desnega perifernega obraznega živca, posledični psihoorganski sindrom in posttravmatska epilepsija. Obseg, intenzivnost in trajanje posameznih oblik nepremoženjske škode so zgoščeno opisani na šesti do deveti strani pritožbene sodbe, zato jih revizijsko sodišče v svoji odločbi ne ponavlja. Omenja le skladna mnenja treh izvedencev (nevrologa, psihiatra in kliničnega psihologa) o tožnikovih prizadetostih na vseh področjih življenja (za več kot 60 odstotkov) zaradi poškodbe glave, kar je povzročilo okvaro in prizadetost kognitivnih funkcij, s tem pa je bilo onemogočeno ali vsaj zelo oteženo nadaljnje študiranje. Tožnik je študij dejansko opustil in sedaj dela kot fizični delavec. Prišlo pa je tudi do osebnostne spremenjenosti kot trajne osebnostne motnje (spremenljivo razpoloženje z zapadanjem v apatijo in globoko depresijo, občasni izbruhi jeze in agresivnosti, umik v socialno osamo itd.).

Za toženko je še v reviziji sporen vzrok prenehanja študija. Pri tem dobesedno ponavlja svoje pritožbene trditve, na katere je pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče. Toženka v zvezi s tem vprašanjem neutemeljeno uveljavlja revizijski razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS št. 73/2007-UPB3). Med ugotovitvami izvedencev o tožnikovi nesposobnosti nadaljevanja študija in dejstvom, da je po nesreči naredil še tri izpite, ni nasprotja. Tožnik je pojasnil, da jih je naredil le z veliko težavo v večkratnih poskusih in zakaj jih je uspel narediti. Del izpitov je v obliki kolokvija in vaj naredil že pred nesrečo, teoretični del pa je tudi imel pretežno naštudiran pred nesrečo, do katere je prišlo konec avgusta, torej tik pred jesenskimi izpitnimi roki. O svojih trditvah glede kolokvija in vaj je predložil tudi pisne izjave profesorjev. Niti teh trditev niti dokazov toženka ni prerekala.

Pritožbeno sodišče je pravilno odgovorilo na toženkin pritožbeni ugovor v zvezi s tožnikovo starševsko in partnersko funkcijo. Dejstvo, da tožnik živi s partnerko in ima otroka, ne govori o kvaliteti teh odnosov in zato ni v nasprotju z izvedenskimi mnenji. Pravilen je nadaljnji odgovor pritožbenega sodišča, da in zakaj je lahko prvostopenjsko sodišče težave s spominom v času zdravljenja umestilo med nevšečnosti in da torej ne gre za podvajanje odškodnine, ko je težave s spominom omenjalo tudi pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Toženka se v reviziji s pravilnimi odgovori pritožbenega sodišča ne ukvarja, saj očitno le prepisuje svoje pritožbene trditve.

K pravilnim razlogom pritožbenega sodišča, da in zakaj gre tožniku odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi skaženosti, revizijsko sodišče še dodaja, da več manjših, vendar vidnih brazgotin na obrazu in vratu 21 let starega moškega zadostuje za obstoj objektivnega elementa te oblike škode. Toženka neobstoj subjektivnega elementa utemeljuje s svojim razumevanjem tožnikove izpovedi, ki jo tudi iztrga iz celote, vendar je pritožbeno sodišče potrdilo obstoj duševnih bolečin, revizijsko vztrajanje pa v tem delu pomeni nedovoljeno poseganje v dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

V zvezi s tožnikovo revizijo revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnik očitno zmotno meni, da naj bi mu sodišči prisodili za strah 1.200.000 SIT in zavrnili 1.800.000 SIT. Odmera na pritožbeni sodbi za to obliko škode je bila 1.000.000 SIT. Pritožbeno sodišče je pravilno odgovorilo na tožnikovo pritožbeno trditev o večletni skaženosti zaradi poškodbe obraznega živca, da te že pol leta po nesreči ni bilo več videti. Zato je v zvezi s to poškodbo neupoštevno revizijsko enako zatrjevanje. V dejanskih ugotovitvah obeh sodišč ni podlage za tožnikovo opredelitev, da je pri njemu prišlo za psihoorgansko osebnostno spremenjenost hude stopnje. V ostalem tožnikova revizija ne odstopa od dejanske podlage obeh sodb.

Pravna podlaga za odmero pravične denarne odškodnine je v določbah 200. in 203. člena ZOR. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče temeljni načeli individualizacije odškodnine in njene objektivne pogojenosti pravilno upoštevalo. Revizijsko sodišče je tudi samo opravilo primerjavo s prisojenimi odškodninami v tistih zadevah, ki so primerljive s tožnikovo. V toženkini reviziji ponujanega primera ni upoštevalo, ker gre že glede na samo diagnozo za očitno lažji primer (ni bilo obtolčenine možgan, krvavitve v možgane in iz sluhovoda, posttravmatske epilepsije). Glede na razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe pomeni odmerjeni znesek odškodnine za vse štiri oblike tožnikove nepremoženjske škode dobrih 82 takratnih povprečnih plač. Taka odmera je primerno uvrščena v okvir prisoje odškodnin za podobne zadeve. Zato se reviziji neutemeljeno zavzemata za zvišanje oziroma za znižanje odškodnine.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP obe reviziji zavrnilo in s tem tudi priglašene revizijske stroške obeh pravdnih strank.


Zveza:

ZOR člen 154, 154/2, 192, 192/1, 200, 203, 205, 941, 941/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMzAxMQ==
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*