<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 443/93
ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.443.93

Evidenčna številka:VS01248
Datum odločbe:07.07.1994
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 1776/92
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:služnostna pravica - stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti

Jedro

Ko sodišče odloči o prenehanju stvarne služnosti (58/2 čl. ZTLR), mora navesti, katera služnostna dejanja navedena služnost vsebuje (1. odst. 49. čl. ZTLR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi, zadeva pa temu sodišču vrne v novo odločanje. Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da preneha služnost poti preko tožničine parcele št. 152/8 v korist zemljišč in stavb, ki so v lasti tožencev. Pritožbi tožencev pa je sodišče druge stopnje ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek na prenehanje služnosti zavrnilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Kršitev postopka vidi v tem, ker pritožbeno sodišče ob odločanju ni imelo na razpolago na prvi stopnji uporabljenega spisa opr. št. P sodišča prve stopnje. Protispisen je tudi sklep sodišča druge stopnje, da se niso spremenile potrebe za uporabo obstoječe bližnjice do nepremičnin tožencev. Sporna služnost je bila včasih tipična poljska služnost, vendar se je spremenila po vsebini. Ko pa je prišlo do komunalne ureditve naselja, je (v letu 1981) služnost postala nepotrebna. Hiše tožencev so različno oddaljene od glavne ceste. V vsakem primeru pa morajo toženci, če hočejo priti do ciljev izven naselja, nekaj časa hoditi po glavni cesti. Sicer pa pomeni izvrševanje služnosti nesorazmerno veliko breme za tožničino zemljišče in njeno stavbo, saj poteka tik pod okni in obremenjuje služeče zemljišče preko mere.

Toženci so na revizijo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine, da za njene potrebe izvršuje določena dejanja na nepremičnini drugega lastnika (1. odstavek 49. člena Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Navedena "določena dejanja" predstavljajo vsebino izvrševanja služnosti. V pravdi na ugotovitev ali prenehanje služnosti mora vsebina izvrševanja služnostne pravice biti opredeljena in ugotovljena z opisom (služnost hoje, vožnje ali podobno, z navedbo načina njenega izvrševanja). V obravnavanem primeru tožeča stranka zahteva prenehanje stvarne služnosti (2. odstavek 58. člena ZTLR), ker je za uporabo gospodujoče stvari postala nepotrebna. Vendar pa je tožbeni zahtevek postavljen na ukinitev služnosti poti, ki je "nastala pred davnimi leti", pri čemer pa se po tožbenih navedbah "zdaj ta pot uporablja v veliki meri tudi za prevoz z motornimi kolesi in mopedi, kar zaradi hrupa in smradu pomeni večjo motnjo". Vsebina v tožbi opredeljene služnosti poti torej zajema poleg peš poti še uporabo poti za vožnjo z motornimi kolesi.

V navedenem obsegu je pritožbeno sodišče, ko je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka spremenilo, ne da bi zavzelo stališče do obsega obravnavane služnosti, zmotno uporabilo materialno pravo. Pri tem se je sicer opredelilo do dejanske podlage, ki ne omogoča uporabe 2. odstavka 58. člena ZTLR o prenehanju sporne služnosti hoje (na kar se tudi nanaša pritožba tožene stranke) in v tem okviru navedlo primerne razloge materialnopravne narave, vendar pa je z odločitvijo, da ne preneha služnost poti, pustilo odprto vprašanje, katera služnostna dejanja (1. odstavek 49. člena ZTLR) navedena služnost poti vsebuje. Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (1. odstavek 50. člena ZTLR). Iz tega sledi, da je odločilno, ali služnost poti vsebuje le pravico do hoje (na kar kaže ugotovljena dejanska podlaga), ali pa še kaj več.

Pomanjkanje odločitve o vsebini in obsegu služnosti in s tem o morebitni neutemeljenosti tožbenega zahtevka kolikor sporna služnost presega obseg hoje (peš poti), kaže na zmotno uporabo materialnega prava na drugi stopnji. To pa ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe glede na določbo 2. odstavka 395. člena ZPP in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Glede na povedano pa posebni napotki za vnovično drugostopno sojenje niti niso potrebni.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 166. člena ZPP.

Določbe ZPP in ZTLR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojno in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/1991-I).


Zveza:

ZTLR člen 49, 49/1, 58, 58/2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNDA1