UPRS Sodba I U 1253/2020-15

Jedro

Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Na táko prosilčevo možnost ne more vplivati ureditev iz sedmega odstavka 84. člena ZMZ-1, skladno s katero sodišče po predhodnem ustnem zaslišanju prosilca o tožbi odloči v treh delovnih dneh. Gre namreč za instrukcijski rok, zaradi česar lahko sodišče ob upoštevanju okoliščin konkretne zadeve izda sodbo kljub prekoračitvi tega roka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve številka 2142-354/2020/38 (1312-34) z dne 10. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožnici priznala 156,00 EUR stroškov za zastopanje A. A. pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije (1. točka izreka) in opravila plačilo na podlagi tožničinega e-računa na njen transakcijski račun (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi je tožena stranka najprej povzela vsebino tožničinega stroškovnika. Ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (v nadaljevanju Pravilnik) je tožnica na podlagi tar. št. 30 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v zvezi z upravnim sporom v zadevi I U 819/2020, zaradi omejitve gibanja, priglasila 250 točk za sestavo tožbe, 250 točk za sestavo pripravljalne vloge in 125 točk za nagrado za predlog za izdajo začasne odredbe. Na podlagi 11. člena OT je uveljavljala še materialne stroške v višini 2 %.

3. Ob sklicevanju na prvi odstavek navedenega 5. člena Pravilnika in vrednost točke (0,60 EUR) je tožena stranka tožnici na podlagi prve točke tar. št. 30 OT priznala nagrado za sestavo tožbe v višini 250 točk, na podlagi 11. člena OT pa 10 točk za stroške, skupaj torej 156,00 EUR.

4. Glede na ugotovitev, da je sklep Upravnega sodišča postal pravnomočen že 3. 7. 2020, tožena stranka tožnici ni priznala stroškov za sestavo vloge z dne 4. 7. 2020 v višini 250 točk (po prvi alineji druge točke tar. št. 30 OT). Prav tako ji ni priznala nagrade za zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 1. 7. 2020. Menila je namreč, da gre za zadevo, o kateri je treba odločiti v treh dneh po vložitvi tožbe, z njeno vsebinsko presojo pa niso izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Ugotovila je, da je Upravno sodišče na takšen način odločilo tudi v obravnavani zadevi.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagala je odpravo izpodbijane odločbe in da se ji poleg že priznane nagrade prizna še nagrada v znesku 226,50 EUR, podrejeno pa vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglasila je stroške postopka v upravnem sporu.

6. Iz tožbenih navedb je razvidno, da je Upravno sodišče v navedeni zadevi ugodilo tožbi in odpravilo sklep tožene stranke, zaradi česar je zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe. Trdi, da je bila stranka v navedenem upravnem sporu upravičena do vložitve zahteve za izdajo začasne odredbe, saj ni vedela, ali bo sodišče ugodilo njeni tožbi. Zato meni, da gre za potreben strošek.

7. Tožnica še navaja, da sodba Upravnega sodišča ni postala pravnomočna z navedbo datuma na njej, ampak z vročitvijo obema strankama. S tem v zvezi trdi, da ji je bil odgovor na tožbo prvič poslan šele po e-pošti 3. 7. 2020, zaradi česar je 4. 7. 2020 vložila pripravljalno vlogo, sodbo pa je prejela šele 6. 7. 2020 po e-pošti in 7. 7. 2020 po pošti. Glede na navedeno tožnica meni, da njena pripravljalna vloga, v zvezi s katero ji tožena stranka ni priznala nagrade, ni bila prepozna.

8. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Poudarja, da je v zadevah v zvezi z omejitvijo gibanja nesmiselno vlaganje zahtev za izdajo začasne odredbe, saj so vedno zavržene iz procesnih razlogov. Zato meni, da gre za nepotrebno vlaganje pravnega sredstva, za katero se vnaprej ve, da ne bo uspešno in učinkovito. Ponavlja še, da je sklep sodišča v zvezi z omejitvijo gibanja postal pravnomočen 3. 7. 2020. Predlaga zavrnitev tožbe.

K I. točki izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnica kot svetovalka za begunce zastopala prosilca za mednarodno zaščito pred Upravnim sodiščem v zadevi I U 819/2020, katere predmet je bila omejitev gibanja. S tem v zvezi tožnica uveljavlja nagrado za zahtevo za izdajo začasne odredbe in vlogo z dne 4. 7. 2020, v skupnem znesku 226,50 EUR.

11. Skladno s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika so svetovalci za dejanje pravne pomoči pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Vrhovnim Sodiščem Republike Slovenije res upravičeni do nagrad v polovični višini zneskov, določenih za odvetniške storitve z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljnjem besedilu: Odvetniška tarifa), pri čemer se uporabljajo Splošni del ter tarifna številka 30 (XIII. Upravni spor) in tarifna številka 27 (X. Izvršilni postopek) iz Posebnega dela Odvetniške tarife, če Pravilnik ne določa drugače. Vendar pa tožena stranka kot bistveni izpostavlja okoliščini, (1) da je zahteva za izdajo začasne odredbe že sama po sebi nesmiselna, saj jo sodišče vedno zavrže, ker o tožbi odloči v treh dneh, in (2) da je tožnica pripravljalno vlogo vložila po tem, ko je sklep (pravilno sodba) Upravnega sodišča postal pravnomočen (3. 7. 2020).

Glede stroškov za sestavo zahteve za izdajo začasne odredbe

12. Skladno s tretjim odstavkom 70. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zadrži izvršitev odločbe oziroma sklepa le tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje v rednem postopku, odločbo o zavrnitvi prošnje v pospešenem postopku, odločbo o zavrnitvi podaljšanja subsidiarne zaščite, odločbo, izdano na podlagi sedmega odstavka 69. člena tega zakona, odločbo o prenehanju statusa mednarodne zaščite zaradi razloga, navedenega v šestem odstavku 67. člena tega zakona, sklep o zavrženju prošnje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 51. člena in četrtega odstavka 65. člena tega zakona. V primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve, kar velja tudi za sklep o omejitvi gibanja po 84. členu ZMZ-1.

13. Navedeno zakonsko izhodišče vzpostavlja možnost prosilca za mednarodno zaščito, da zaradi varstva svojega pravnega položaja v postopku v zvezi z omejitvijo gibanja, skladno z 32. členom ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe. Ta procesni institut predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje.

14. Na táko prosilčevo možnost po presoji sodišča ne more vplivati ureditev iz sedmega odstavka 84. člena ZMZ-1, skladno s katero sodišče po predhodnem ustnem zaslišanju prosilca o tožbi odloči v treh delovnih dneh. Gre namreč za instrukcijski rok, zaradi česar lahko sodišče ob upoštevanju okoliščin konkretne zadeve izda sodbo kljub prekoračitvi tega roka.¹ Ravno takemu stanju, torej obstoju možnosti, ko prosilec lahko pričakuje, da sodišče sodbe ne bo izdalo v instrukcijskem roku, pa je namenjena začasna odredba kot začasen ukrep sodišča, ki je vezan na tek upravnega spora. Glede na navedeno ni pravilno nosilno stališče tožene stranke, da stroški v zvezi zahtevo za izdajo začasne odredbe niso bili potrebni že zato, ker so take zahteve vedno zavržene iz procesnih razlogov.

Glede stroškov za sestavo vloge z dne 4. 7. 2020

15. Po presoji sodišča je sicer pravilno smiselno stališče tožene stranke, da pravnomočnost sodbe v upravnem sporu nastopi takrat, ko je Upravno sodišče nanjo vezano. Navedeno stališče potrjuje tudi Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s tem, ko določa, da je sodišče vezano na svojo sodbo, ko je razglašena, če ni bila razglašena, pa od takrat, ko je odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Nastop pravnomočnosti sodbe Upravnega sodišča, zoper katero ni pritožbe, torej ne more biti odvisen od njene vročitve zadnji stranki, vendar pa je treba upoštevati, da ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena (drugi odstavek 320. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Za presojo pravilnosti odločitve tožene stranke torej ni pomemben odgovor na vprašanje, kdaj je navedena sodba Upravnega sodišča postala pravnomočna, ampak kdaj je začela učinkovati nasproti tožničini stranki.

16. Iz neprerekanih tožničinih trditev je razvidno, da ji je bil odgovor na tožbo poslan po e-pošti 3. 7. 2020 ter da je sodbo prejela 6. 7. 2020 po e-pošti in 7. 7. 2020 po pošti. Zato glede na navedeno procesno dejansko stanje, (1) ko je tožnica lahko pričakovala, da sodišče sodbe ne bo izdalo v instrukcijskem roku, in (2) ko je sodba nasproti tožničini stranki začela učinkovati 7. 7. 2020, torej po tem, ko je tožnica dne 4. 7. 2020 vložila pripravljalno vlogo, po presoji sodišča že po naravi stvari ni pravilno nosilno stališče tožene stranke, da stroški v zvezi z navedeno pripravljalno vlogo niso bili potrebni zgolj zato, ker jo je tožnica vložila po pravnomočnosti sodbe I U 819/2020.

17. Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijano odločitev na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom tega člena je zadevo vrnilo organu, ki je izdal izpodbijani upravni akt, v ponoven postopek, v katerem bo vezan na navedeno pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

18. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). S sodbo ni odločilo o stvari že zato, ker tožnica ni izkazala, da bo brez takega odločanja sodišča utrpela težko popravljivo škodo.²

K II. točki izreka:

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo, sta tožnika glede na tretji odstavek 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, zaradi česar se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Tako obračunani stroški se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Glede na navedeno je tožnica upravičena do 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo. Plačana sodna taksa pa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

-------------------------------
¹ Tudi Vrhovno sodišče je v zvezi z zakonsko dolžnostjo, da o pritožbi odloči v 15 dneh, pojasnilo, da gre za instrukcijski rok, s katerim želi zakonodajalec usmerjati delo Vrhovnega sodišča, vendar položaj Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave) terja, da se določitve takih rokov v različnih zakonih razumejo zgolj kot poudarek potrebi po hitrem reševanju določenih zadev in zaradi tega niso absolutni (Sodba I Up 1/2016 z dne 27. 1. 2016, 12. točka obrazložitve).
² Določba prvega odstavka 65. člena ZUS-1 se glasi: "Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek."

Datum zadnje spremembe:

05.03.2023

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1979/2018-8
• UPRS Sodba I U 1980/2018-10
• UPRS Sodba I U 1005/2019-14