VSRS Sklep II DoR 368/2018, II Ips 372/2018

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. ali je sodišče druge stopnje glede vložkov v societeto drugače ugotovilo dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, ali bi moralo razpisati obravnavo ter obrazložiti in navesti dokaze za svoje ugotovitve,

2. ali bi sodišče druge stopnje moralo razpisati obravnavo ter izvesti dokaze in jih dokazno oceniti v delu, ki se nanaša na izpovedbe prič T. T. in P. P. ter listinske dokaze, tj. izjavo tožnika v D. z dne 15. 12. 2003, izpisek ponudnikov interneta v Sloveniji z dne 10. 1. 2013 ter pismo o nameri o sodelovanju z dne 22. 1. 1999,

3. ali je materialnopravno pravilna odločitev o uporabi 5-letnega zastaralnega roka, pričetku teka zastaranja ter ali je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe z dne 14. 6. 2011 ali pripravljalne vloge z dne 9. 1. 2013,

4. ali je pravilna presoja glede zahtevane obličnosti dogovora o bodoči delitvi dobička societete,

5. ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička,

6. ali je družbenik civilne družbe upravičen do izplačila dobička iz točno določenega posla ali lahko zahteva le plačilo dobička, dosežnega v poslovnem letu,

7. ali bi morala tožeča stranka zahtevek uveljaviti zoper družbo civilnega prava in tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi se glasil na izplačilo in izvršbo iz premoženja družbe,

8. kdo je pasivno legitimiran za tožbo za izplačilo dobička v primeru družb civilnega prava, kjer so vsi družbeniki fizične osebe, vsi posli pa se realizirajo preko gospodarskih družb, ki so v lasti družbenikov družb civilnega prava.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je sodišče druge stopnje glede vložkov v societeto drugače ugotovilo dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, ali bi moralo razpisati obravnavo ter obrazložiti in navesti dokaze za svoje ugotovitve?

2. Ali bi sodišče druge stopnje moralo razpisati obravnavo ter izvesti dokaze in jih dokazno oceniti v delu, ki se nanaša na izpovedbe prič T. T. in P. P. ter listinske dokaze, tj. izjavo tožnika v D. z dne 15. 12. 2003, izpisek ponudnikov interneta v Sloveniji z dne 10. 1. 2013 ter pismo o nameri o sodelovanju z dne 22. 1. 1999?

3. Ali je materialnopravno pravilna odločitev o uporabi 5-letnega zastaralnega roka, pričetku teka zastaranja ter ali je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe z dne 14. 6. 2011 ali pripravljalne vloge z dne 9. 1. 2013?

4. Ali je pravilna presoja glede zahtevane obličnosti dogovora o bodoči delitvi dobička societete?

5. Ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička?

6. Ali je družbenik civilne družbe upravičen do izplačila dobička iz točno določenega posla ali lahko zahteva le plačilo dobička, dosežnega v poslovnem letu?

7. Ali bi morala tožeča stranka zahtevek uveljaviti zoper družbo civilnega prava in tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi se glasil na izplačilo in izvršbo iz premoženja družbe?

8. Kdo je pasivno legitimiran za tožbo za izplačilo dobička v primeru družb civilnega prava, kjer so vsi družbeniki fizične osebe, vsi posli pa se realizirajo preko gospodarskih družb, ki so v lasti družbenikov družb civilnega prava?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je primarni tožbeni zahtevek prvega tožnika po temelju utemeljen. Odločilo je, da bo o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka odločilo po pravnomočnosti vmesne sodbe.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbe tožene stranke in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženec po dveh različnih pooblaščencih predloga za dopustitev revizije.

4. V prvem predlogu, vloženem po odvetniku M. M., predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali bi sodišče moralo ocenjevati, kakšen je bil pogodbeni in lastniški status vložka tožnika in toženca glede na ugotovitev, da je v societeto vsaka stranka vložila svoji gospodarski družbi, infrastrukturo in opremo, ter ali je na njem vzpostavljena lastninska ali solastninska pravica tožnika in toženca kot merila združevanja societasa? 2. Ali bi sodišče druge stopnje moralo razpisati obravnavo zaradi ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, da sta tožnik in toženec v societeto vložila gospodarski družbi, saj je sodišče prve stopnje navajalo, da je šlo za ustanovitev societete s prenosom infrastrukture in opreme v družbo A., d. o. o. (B., d. o. o.)? 3. Ali bi sodišče druge stopnje moralo v obrazložitvi sodbe glede ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja iz prejšnjega vprašanja in zaradi ugotovitve novega dejstva, da je tožnik v societeto vložil tudi nepremičnino matere na naslovu Ulica 1, M., obrazložiti ta dejstva in navesti ter oceniti dokaze? 4. Ali bi sodišče druge stopnje moralo razpisati obravnavo, izvesti dokaze ter jih dokazno oceniti v delu, ki se nanaša na izpovedbe prič T. T. in P. P. ter listinske dokaze (izjavo tožnika v D. z dne 15. 12. 2003, izpisek ponudnikov interneta v Sloveniji z dne 10. 1. 2013 ter pismo o nameri o sodelovanju z dne 22. 1. 1999), ki jih sodišče prve stopnje ni dokazno ocenjevalo in je to predstavljalo pritožbeni razlog, pri čemer je šlo za dokaze, ki so utemeljevali nosilne pravne argumente toženca in za dokaze, ki so bili glede na že izvedene in ocenjene dokaze najmanj enake dokazne vrednosti? 5. Ali bi sodišče druge stopnje moralo podati obrazložitev v zvezi s pritožbenimi navedbami toženca glede pravilne uporabe prava, to je, da gre (ne gre) za 3-letni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe iz 349. člena Obligacijskega zakonika - OZ (374. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), glede na to, da je societetna družba opravljala pridobitno gospodarsko dejavnost, dobiček iz kapitala pa predstavlja znesek iz prodaje poslovnega deleža družbe, v katero sta se po ugotovitvi sodišča druge stopnje združevali gospodarski družbi G., d. o. o., in A., d. o. o.? 6. Ali je v konkretnem primeru podan 3-letni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe po določbi 349. člena OZ (374. člen ZOR) v zvezi s konkretnim tožbenim zahtevkom za izplačilo dobička iz kapitala ob prodaji poslovnega deleža družbe A., d. o. o., drugi družbi, pri čemer je šlo za opravljanje gospodarske dejavnosti societete, v katero so se združevale gospodarske družbe in opravljala gospodarska dejavnost? 7. Ali je pričel teči zastaralni rok s prenehanjem societete dne 9. 1. 2004, ko je prišlo do prenosa poslovnih deležev družbe A., d. o. o., na pravno osebo z drugimi lastniki, C., d. o. o., glede na prenos upravljalskih upravičenj in upravičenj v zvezi z delitvijo dobička družbenikov po določbah 429. in 439. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 505. člena ZGD-1? 8. Ali je prišlo do pretrganja zastaranja z vložitvijo pripravljalne vloge z dne 9. 1. 2013, ko je tožeča stranka svoj denarni zahtevek prvič označila v znesku, v tožbi z dne 14. 6. 2011 pa prepuščala iskanje pravne posledice sodišču, saj je zahtevala zgolj plačilo zneska iz dobička od kapitala prodaje poslovnega deleža družbe B., d. o. o.? 9. Ali je zahtevek tožeče stranke, glede na to, da je prvič določila svoj denarni zahtevek v pripravljalni vlogi dne 9. 1. 2013, zastaran, saj je vložen po poteku 5-letnega objektivnega zastaralnega roka? in 10. Ali bi moral biti dogovor o bodoči delitvi dobička societete ob njenem prenehanju po pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika (ODZ), ki so veljala v času ustanavljanja societete v letu 1996, sklenjen v pisni obliki?

V utemeljitvi predloga glede prvih treh predlaganih vprašanj navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da naj bi bila med tožnikom in tožencem zaradi delovanja omrežja ....net dogovorjena združitev dela in storitev njunih dveh podjetij, pri čemer naj ne bi šlo za stvarne vložke družbenikov. Sodišče druge stopnje je brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, da naj bi bili gospodarski družbi vložek v ustanovitev societete. Ob tem pa tudi pritožbeno sodišče ni ocenjevalo, kakšen je bil pogodbeni in lastniški status tega vložka, in ali je na njem vzpostavljena lastninska ali solastninska pravica družbenikov. Pritožbeno sodišče je drugače ugotovilo dejansko stanje tudi glede tega, da je tožnik v societeto vložil tudi nepremičnino matere na naslovu Ulica 1, M. Tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ob tem pa sploh ne obstaja dokaz o njenem lastništvu nepremičnine. Gre za kršitev poštenega postopka in načela neposrednosti. Glede četrtega vprašanja navaja, da je pred sodiščem druge stopnje uveljavljal procesno kršitev, ker sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo izpovedb prič T. T. in P. P. ter izjav tožnika v D. z dne 15. 12. 2003, izpiska ponudnikov interneta v Sloveniji z dne 10. 1. 2013 ter pisma o nameri sodelovanja z dne 22. 1. 1999. Sodišče druge stopnje je menilo, da se sodišču ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, vendar je sodišče prve stopnje oceno teh dokazov popolnoma opustilo. Ob tem sodišče druge stopnje celo zaključuje, da bi moral glede na to, da gre za posredne izpovedbe prič, toženec pričam postavljati vprašanja, če je menil, da so njihovi odgovori premalo konkretizirani, s čimer nedopustno prevaljuje dokazno breme na toženca. Sodišče druge stopnje bi moralo zaradi ocenjevanja teh dokazov izvesti pritožbeno obravnavo in dopolniti postopek. Glede 5.-9. predlaganega vprašanja navaja, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njegove navedbe, da tudi societetna družba lahko opravlja pridobitno gospodarsko dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Iz ugotovitev, da je prišlo do združitve zaradi uresničitve projekta dostopa do interneta po vsej Sloveniji in njegovega trženja ob domnevnem dogovoru glede delitve dobička, izhaja, da je šlo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Tudi pogodba o prodaji poslovnega deleža, iz katere se uveljavlja vtoževani dobiček od kapitala, predstavlja gospodarsko pogodbo, zato bi bilo treba uporabiti 3-letni zastaralni rok. Sodišče ni pojasnilo, zakaj s prodajo poslovnega deleža družbi C. dne 9. 12. 2004 societeta ni prenehala, odtlej namreč ni šlo več za iste udeležence družbene pogodbe. Tožba je namesto dajatvenega zahtevka vsebovala opisni zahtevek, po katerem naj bi toženec plačal polovico zneska dobička od kapitala, ki je bil ustvarjen pri prodaji poslovnega deleža družbe. Šele z vložitvijo zahtevka iz pripravljalne vloge z dne 9. 1. 2013 je prišlo do vložitve določenega zahtevka, tj. po poteku zastaralnega roka. Glede zadnjega predlaganega vprašanja pa poudarja, da je ODZ v paragrafu 1178 zahteval obličnost za veljavnost pogodbe glede premoženjskih razmerij sedanjega in bodočega premoženja.

5. V predlogu, vloženem po Odvetniški družbi R., o. p., d. o. o., pa toženec predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj: 1. Ali je družbena pogodba, sklenjena med tožnikom in tožencem, nična in ali bi morali sodišči na ničnost družbene pogodbe paziti po uradni dolžnosti? 2. Ali bi moralo sodišče druge stopnje zaradi drugače ugotovljenega dejanskega stanja razpisati obravnavo in ali bi moralo obrazložiti in navesti dokaze, na podlagi katerih je ugotovilo drugačno dejansko stanje? 3. Ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička? 4. Ali je družbenik civilne družbe upravičen do izplačila dobička iz točno določenega posla oziroma ali lahko zahteva zgolj izplačilo dobička, doseženega v poslovnem letu? 5. Ali bi morala tožeča stranka tožbeni zahtevek uveljaviti zoper družbo civilnega prava (in ne zoper družbenika) in ga oblikovati tako, da bi se glasil na izplačilo in izvršbo iz premoženja družbe (posebne solastnine družbenikov)? 6. Kdo je pasivno legitimiran za tožbo za izplačilo dobička v primeru družb civilnega prava, kjer so družbeniki fizične osebe, vsi posli pa se realizirajo preko gospodarskih družb, ki so v lasti družbenikov družb civilnega prava? in 7. Ali se poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo v premoženje družbe civilnega prava prenese na pravnoposlovni ali originarni podlagi? Če se prenese na pravnoposlovni podlagi, ali je za prenos potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa?

V utemeljitvi predloga glede prvega vprašanja navaja, da sta bili pravdni stranki na trgu konkurenta, saj sta ponujala enako storitev na enakem upoštevnem trgu ter sklenila pogodbo, katere predmet je bil enoten, skupen nastop na trgu z enotno ceno. Iz ugotovitev sodišč tako izhaja, da gre za omejevalni (kartelni) sporazum. Ker takšen dogovor ni dovoljen, bi moralo sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti. Glede drugega vprašanja poudarja, da je sodišče druge stopnje glede vložkov v societeto brez glavne obravnave spremenilo dejansko stanje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo na podlagi neposrednega zaslišanja prič, pri čemer svoje odločitve sploh ni obrazložilo. Nadalje meni, da je predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička izdelava in sprejem letnega obračuna. Družbenik mora s tožbo najprej zahtevati izdelavo in sprejem letnega obračuna, šele nato lahko zahteva izplačilo dobička, sicer je tožbo treba zavrniti, ker pravica zahtevati izplačilo dobička še ni nastala. Poleg tega pa družbenik ni upravičen do dobička iz posameznega posla, ampak lahko zahteva le dobiček v določenem obdobju. Nadalje 1196. člen ODZ določa, da delež družbenika izplača družba civilnega prava. Zahtevek se torej uveljavi zoper družbo in plača iz skupnega premoženja družbenikov, ne pa zoper posameznega družbenika. Družba civilnega prava ni pravna oseba, ima pa posebno premoženje – solastnino družbenikov; družbeniki lahko po 1196. členu ODZ zahtevajo izplačilo dobička izključno iz tega posebnega premoženja in ne iz premoženja posameznega družbenika. Nazadnje pa še meni, da pritožbeno sodišče ni pojasnilo, na kakšni podlagi naj bi bil poslovni delež v družbo A., d. o. o., prenesen. Očitno je štelo, da naj bi šlo za nekakšen originaren prenos v premoženje družbe civilnega prava. Tako stališče je v nasprotju z obstoječo sodno prakso, po kateri je lahko pridobitev premoženja v družbo le pravnoposlovne in ne izvirne narave.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2019