<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba I U 1402/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1402.2015

Evidenčna številka:UL0013719
Datum odločbe:23.08.2016
Senat, sodnik posameznik:Adriana Hribar Milič (preds.), mag. Slavica Ivanović Koca (poroč.), Zdenka Štucin
Področje:PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
Institut:stroški postopka - odmera stroškov zastopanja - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa

Jedro

Za nudenje brezplačne pravne pomoči se ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce smiselno uporabljajo določbe ZOdvT (in sicer do 10. 1. 2015), od 10. 1. 2015 dalje pa določbe OT. OT je sprejeta na podlagi ZOdv (19. člen ZOdv). Z dnem uveljavitve OT se je začel uporabljati peti odstavek 17. člena ZOdv (ZOdv-D), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena ZOdv nični. Ker iz 5. člena Pravilnika izhaja, da se smiselno uporabljajo določbe ZOdvT, oziroma od 10. 1. 2015 dalje OT, je tožničin ugovor, da je svetovalka za begunce in ne odvetnica in da zato zanjo ne more veljati ZOdv, neutemeljen, ker ne ZMZ in ne Pravilnik ne dajeta podlage za razlikovanje med svetovalci za begunce, ki niso odvetniki in svetovalci za begunce, ki so odvetniki.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožnici za zastopanje stranke, A.A., v postopku za pridobitev mednarodne zaščite – omejitev gibanja odmerila stroške zastopanja v višini 380,40 EUR in odločila, da bo plačilo stroškov opravljeno po dokončnosti tega sklepa na transakcijski račun tožnice. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnica kot svetovalka za begunce na podlagi Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce (v nadaljevanju Pravilnik) 19. 8. 2015 poslala stroškovnik za izplačilo nagrade in povračilo stroškov zastopanja v predmetnem postopku. Iz stroškovnika izhaja, da je tožnica priglasila stroške za nagrado za sestavo tožbe v višini 500 točk, stroške za nagrado za sestavo pritožbe v višini 625 točk, stroške za nagrado za udeležbo na naroku v višini 500 točk in stroške na podlagi 11. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za izdatke v višini 26,25 točke. K stroškovniku je priložila skenirano vabilo Upravnega sodišča RS, I U 919/2015-6 z dne 29. 6. 2015, potrdilo o oddaji pošiljke 26. 6. 2015 in 6. 7. 2015. Tožena stranka je v postopku za priznanje mednarodne zaščite – omejitev gibanja ugotovila, da je sklep izdan v predmetnem postopku postal pravnomočen 21. 7. 2015. Stranka, A.A., je 16. 6. 2015 podala izjavo, da nima lastnih sredstev za preživljanje. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na določbe 78. člena in drugega odstavka 13. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) ter na Zakon o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D). Slednji v 1. členu določa, da se v Zakonu o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v 17. členu doda nov peti odstavek, ki se glasi: „Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT“. V skladu s prvim odstavkom 13. člena OT znaša vrednost točke 0,459 EUR. Glede na navedeno je tožena stranka tožnici na podlagi 1. točke tar. št. 30 OT za sestavo tožbe 26. 6. 2015 priznala 250 točk, na podlagi prve alineje tretje točke tar. št. 30 OT za udeležbo na naroku 1. 7. 2015 250 točk, na podlagi 4. točke tar. št. 30 OT za sestavo pritožbe 312,50 točk in stroške na podlagi 11. člena OT za poštne storitve: za izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke (2 % od 812,50 točke) v višini 16,25 EUR, skupaj 828,75 točke, skupno v višini 380,40 EUR.

2. Tožnica vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. V postopku je tožnica priglasila nagrado in povračilo stroškov v znesku 757,92 EUR, tožena stranka pa ji je z izpodbijano odločbo odmerila zgolj 380,40 EUR. Razlika je nastala, ker se je tožena stranka povsem nedopustno sklicevala na določbo petega odstavka 17. člena ZOdv. Tožena stranka nima zakonske podlage za sklicevanje na ZOdv, ker je tožnica svetovalka za begunce in ne odvetnica. Za tožnico ne more veljati ZOdv. Pravilnik, ki ureja nagrajevanje svetovalcev za begunce, se v 5. členu sklicuje zgolj na Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in še glede tega le, da se mora uporabljati smiselno, kar je najnižja stopnja uporabe drugega predpisa. S tem, ko je ZOdvT 10. 1. 2015 prenehal veljati, je po analogiji pravilno in logično, da se je glede povračila stroškov svetovalcem za begunce začela uporabljati OT. Vendar pa to ne pomeni, da se je za svetovalce za begunce začel uporabljati tudi ZOdv. Nanj se ne sklicuje niti ZMZ niti Pravilnik in tudi samega ZOdv ni mogoče tolmačiti tako, da bi kakorkoli urejal položaj svetovalcev za begunce. Predlagatelj spremembe ni imel namena posegati v odmerjanje nagrad svetovalcem za begunce, kar izhaja tudi iz vladnega gradiva. Tožnica nadalje navaja, da tudi če bi se sporna določba ZOdv uporabljala za svetovalce za begunce, se ta določba nanaša na primere zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih ter za zastopanje v okviru sistema brezplačne pravne pomoči. Ker tožena stranka navaja 6. alinejo prvega odstavka 78. člena ZMZ, očitno meni, da naj bi svetovalci za begunce zastopali prosilce za mednarodno zaščito v okviru sistema brezplačne pravne pomoči, kar pa ne drži. Prosilci za mednarodno zaščito ne vložijo prošnje za brezplačno pravno pomoč in svetovalci za begunce niso plačani s strani sodišča. Za pridobitev pravne pomoči svetovalca za begunce in njegovo plačilo se uporablja ZMZ in ne Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnica meni, da ker svetovalci za begunce ne delujejo v okviru sistema brezplačne pravne pomoči, za njih ne more veljati določba 17. člena ZOdv. Besedno zvezo brezplačna pravna pomoč je treba tolmačiti ozko in zgolj v okviru ZBPP, kar izhaja tudi iz sklepa Upravnega odbora Odvetniške zbornice. Upravni odbor odvetniške zbornice je sprejel sklep, da so odvetniki v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po Zakonu o duševnem zdravju upravičeni do celotne nagrade po veljavni OT. Zastopanje po Zakonu o duševnem zdravju je za stranko praviloma brezplačno in financirano iz državnega proračuna, prav tako kot zastopanje po ZMZ. Ker se niti za odvetnike peti odstavek 17. člena ZOdv ne uporablja kar za vse primere izplačevanja nagrad iz proračuna, temveč le za primere zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih ter za zastopanje v okviru sistema brezplačne pravne pomoči, se torej ne more uporabiti niti za zastopanje v postopkih po ZMZ za svetovalce za begunce. Glede na navedeno tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter samo odloči o zadevi tako, da tožnici prizna stroške za zastopanje stranke A.A. v postopku za pridobitev mednarodne zaščite – omejitev gibanja v znesku 757,92 EUR oz. podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške postopka v višini sodne takse.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa ter na sodbo Upravnega sodišča RS I U 788/2015 z dne 10. 7. 2015. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz predloženega spisa izhaja in med strankama ni sporno, da je tožnica prosilca A.A. zastopala v postopku za pridobitev mednarodne zaščite – omejitev gibanja. Med strankama tudi ni sporno, da je tožena stranka tožnici odmerila stroške zastopanja v postopku za mednarodno zaščito po OT, sporno pa je, ali je tožena stranka pravilno uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv.

6. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 78. člena ZMZ ima prosilec pravico do brezplačne pravne pomoči v postopkih iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, in sicer s pomočjo enega svetovalca za begunce. Drugi odstavek 13. člena ZMZ določa, da svetovalci za begunce dajejo podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopki po tem zakonu na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. V 13.b členu ZMZ je določeno, da imajo svetovalci za begunce pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov za opravljeno pravno pomoč v zvezi s postopki po tem zakonu na upravnem sodišču in vrhovnem sodišču. Sredstva za izplačilo nagrad in povračilo stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstva. Način dostopa prosilca do svetovalca za begunce, merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov določi minister (tretji odstavek 13.b člena ZMZ). Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik, ki v 4. členu določa, da je svetovalec za vsak postopek, v katerem je nudil podporo in pravno pomoč prosilcu, dolžan predložiti ministrstvu stroškovnik z dokazili, ki izkazujejo upravičenost do nagrade in povračila stroškov. Svetovalec lahko stroškovnik predloži po pravnomočnosti odločitve sodišča v tej zadevi ali v roku 60 dni po izvršljivosti postopka priznanja mednarodne zaščite. V 5. členu Pravilnika je določeno, da so za dejanja podpore in pravne pomoči pred Upravnim sodiščem RS in Vrhovnim sodiščem RS svetovalci upravičeni do nagrade in povračila stroškov, pri čemer se smiselno uporabljajo drugi odstavek 25. člena, 36. člen ter 2. poglavje 2. dela tarife in 6. del tarife, razen tarifne številke 6002, iz ZOdvT. ZOdvT je veljal do 10. 1. 2015, od 10. 1. 2015 dalje pa velja OT.

7. Za svetovalca za begunce je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v petem odstavku 13. člena ZMZ. Svetovalci za begunce so izbrani na javnem razpisu in imenovani z odločbo. Na razpis se lahko torej prijavijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za svetovalca za begunce in zakon ne razlikuje med osebami, ki niso odvetniki in osebami, ki so odvetniki. V obeh primerih gre za svetovalce za begunce. Osebe, ki so svetovalci za begunce, nudijo prosilcem brezplačno pravno pomoč. Za nudenje brezplačne pravne pomoči se ob upoštevanju 5. člena Pravilnika smiselno uporabljajo določbe ZOdvT (in sicer do 10. 1. 2015), od 10. 1. 2015 dalje pa določbe OT. Smiselna uporaba pomeni, da se določbe smiselno uporabljajo, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom in pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči. Svetovanje, ki ga nudijo svetovalci za begunce, je po naravi stvari brezplačna pravna pomoč.

8. OT je sprejeta na podlagi ZOdv (19. člen ZOdv). Z dnem uveljavitve OT se je začel uporabljati peti odstavek 17. člena ZOdv (ZOdv-D), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena ZOdv nični. Ker iz 5. člena Pravilnika jasno izhaja, da se smiselno uporabljajo določbe ZOdvT, oziroma od 10. 1. 2015 dalje OT, je tožničin ugovor, da je svetovalka za begunce in ne odvetnica in da zato zanjo ne more veljati ZOdv, neutemeljen, ker ne ZMZ in ne Pravilnik ne dajeta podlage za razlikovanje med svetovalci za begunce, ki niso odvetniki in svetovalci za begunce, ki so odvetniki. Prav tako tožnica nima prav, ko navaja, da se peti odstavek 17. člena ZOdv uporablja samo za primere zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih ter za zastopanje v okviru sistema brezplačne pravne pomoči. Sodišče najprej dodaja, da se ta določba pravilno glasi: „Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči ...“. To je splošna norma, ki ureja upravičenost do plačila stroškov za opravljeno storitev v vseh pravnih postopkih, kjer je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, in ne samo v kazenskih postopkih in v postopkih brezplačne pravne pomoči, zato je takšno tožničino tolmačenje te norme napačno. Tožena stranka je tako pravilno pri izračunu stroškov in nagrade za opravljeno delo tožnici upoštevala tarifno št. 30 OT in peti odstavek 17. člena ZOdv.

9. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na navedeno tudi ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.


Zveza:

ZMZ člen 78, 78/1. ZOdv člen 17, 17/5. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce člen 5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2NDY4