UPRS sodba I U 552/2016

Jedro

V predmetni zadevi je davčni organ na podlagi 3. člena, 4. člena in 6.aa člena ZDMV in na podlagi tožnikove napovedi z dne 18. 3. 2014 tožniku za motorno vozilo odmeril DMV. Pritožbeni organ je tožniku pravilno pojasnil, da je za uvrstitev izdelkov v posamezne tarifne številka KN pristojen carinski organ in da bi lahko v primeru, če bi bila uvrstitev motornega vozila v posamezno tarifno številko KN sporna, zahteval od carinskega organa pojasnilo oziroma informacijo o uvrstitvi predmetnega motornega vozila v ustrezno tarifno številko KN. Tožnik pa od pristojnega carinskega organa ni zahteval pojasnila oziroma informacije o uvrstitvi v tarifno številko KN. Davčni organ je v odmernem postopku glede na svoje zakonsko določene pristojnosti po presoji sodišča pravilno pridobil mnenje Carinske uprave RS o uvrstitvi obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN z dne 19. 3. 2014.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Celje (v nadaljevanju davčni organ) tožniku odmeril davek na motorna vozila (v nadaljevanju DMV) od davčne osnove 6.800,00 EUR po stopnji 25% in dodatni DMV po stopnji 0,00% v znesku 1.700,00 EUR. Odmerjeni davek je potrebno plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zamudne obresti in začel postopek davčne izvršbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve. Tožnik je 18. 3. 2014 vložil davčno napoved za odmero DMV zaradi pridobitve motornega vozila VOLKSWAGEN, TRANSPORTER 1,9 TDI (v nadaljevanju obravnavano vozilo) iz druge države članice EU in sicer iz Nizozemske v vrednosti 6.800,00 EUR. Kot vrsto vozila je tožnik navedel „tovorno“ vozilo. Iz mnenja Carinske uprave RS 092-206/2014-2 z dne 19. 3. 2014 izhaja, da se obravnavano vozilo uvršča v tarifno številko Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) 8703, ki se glasi: „Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz oseb (razen vozil iz tar. št. 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“, itd.) in dirkalnimi avtomobili“. Na podlagi 3. člena, 4. člena, 6.aa člena in 8.a člena Zakona o davku na motorna vozila (v nadaljevanju ZDMV) je toženka za obravnavano vozilo tožniku odmerila DMV po stopnji 25% (četrti do dvanajsti odstavek 6. člena ZDMV) in po stopnji 0,00% (peti odstavek 6.aa člena ZDMV). Tožnik pa je bil tudi v postopku seznanjen, da se predmetno vozilo uvršča v KN 8703 kot osebno vozilo.

2. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbi zavrnilo. Sporno je vprašanje ali se predmetno vozilo uvršča v tarifno številko KN 8703, v katero sodijo motorna vozila za prevoz ljudi in tudi za kombinirani prevoz ljudi ni blaga, ali pa v tarifno številko KN 8704, v katero sodijo motorna vozila za prevoz blaga, kot to trdi tožnik. Poimenovanje tarifne številke KN 8704, se glasi: „Motorna vozila za prevoz blaga“. Za ta motorna vozila se DMV ne plačuje. Tožnik meni, da gre v obravnavani zadevi za tovorno vozilo, ki je po tipičnih kriterijih konstruirano za prevoz blaga: ima fiksno predelno steno, nameščena so bočna in zadnja okna, nima elementov udobja v zadnjem tovornem delu in ne omogoča prevoza potnikov. Pritožbeni organ tožnikovim navedbam ni sledil, saj iz predloženih slik predmetnega vozila izhaja, da ima obravnavano motorno vozilo poleg sedežev za voznika in sopotnika ob njem tudi dodatno vrsto oblazinjenih sedežev z varnostnimi pasovi, s talnimi oblogami in okni, kar predstavlja okoliščine, ki to vozilo uvrščajo v tarifno številko KN 8703. V nadaljevanju navaja konstrukcijske lastnosti vozil, ki se uvrščajo v tarifno številko KN 8703 in konstrukcijske lastnosti motornih vozil, ki se uvrščajo v tarifno številko KN 8704. Utemeljitev za uvrstitev obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN 8703 je splošno pravilo 1 za razlago KN in opombe k oddelkom in posameznim poglavjem v KN. V relevantnem letu 2014 pa je bila veljavna KN, objavljena v Uradnem listu EU L 290, z dne 31. oktobra 2013. Poleg navedenega je bilo potrebno upoštevati tudi splošni videz predmetnega motornega vozila in vse njegove značilnosti. Dokazno breme je na podlagi 76. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) na tožniku. Za uvrstitev blaga v ustrezno tarifno številko KN pa je pristojna Carinska uprava RS, ki je v danem primeru predmetno vozilo uvrstila v tarifno številko KN 8703, s čimer je bil tožnik tudi seznanjen. Sklicuje se na sodbo SEU v zadevi C-486/06 (točka 37). Iz predloženih slik tožnika izhaja, da ima predmetno motorno vozilo dve vrsti oblazinjenih sedežev za prevoz ljudi, varnostne pasove na sedežih, okna bočno na vozilu, talne obloge, kar vse predstavlja konstrukcijske elemente, ki uvrščajo obravnavano motorno vozilo v tarifno številko 8703 KN.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razlogov kršitev določb postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Izpodbijana odločba, in tudi odločba pritožbenega organa, ne vsebujeta navedbe konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Sklicuje se na 3. člen ZDMV. Za potrebe svoje registrirane dejavnosti je tožnik nabavil predmetno motorno vozilo. Gre za tovorno vozilo. Iz konstrukcijskih lastnosti predmetnega vozila izhaja, da je njegov osnovni namen prevoz blaga, ki ga tožnik uporablja za opravljanje svoje dejavnosti (trgovina z motornimi vozili, vzdrževanje in popravil vozil ter avtomehanične, avtokleparske in avtoličarske storitve). Mnenje Carinske uprave RS z dne 19. 3. 2014 tožniku ni bilo vročeno in se o njemu tudi ni mogel izjasniti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (5. člen, 7. člen in 13. člen ZDMV). V postopku so bila kršena tudi določila 7. člena, 9. člena in 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upoštevati je potrebno, da je tožnik prava neuka stranka. Mnenje Carinske uprave RS z dne 19. 3. 2014, na katerega je svojo odločitev oprl prvostopenjski organ, je napačno in ne ustreza dejanskemu stanju. Predmetnega vozila si davčni organ ni ogledal in tudi ni opravil zaslišanja tožnika, da bi se seznanil o njegovem izgledu in tehničnih lastnostih. Davčni organ pa je dolžan v postopku ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločitve. Potrebno je izhajati iz resničnega dejanskega stanja predmetnega motornega vozila.

4. Tožnik v tožbi podrobno navaja konstrukcijske lastnosti obravnavanega vozila: konstruirano je za namene prevoza tovora (blaga), skupna medosna razdalja je 3000 mm, tovorni prostor zajema 67% vozila, v prednjem delu ima prostor za voznika in sopotnika, za zadnjo vrsto sedežev sledi fiksna pregrada med voznikom in zadnjim delom vozila, ki je namenjen izključno prevozu tovora in blaga, do katerega se lahko dostopa samo skozi zadnja dvižna vrata, pri čemer v tem delu ni možno prevažati oseb, saj nima sedežev, varnostnih pasov, oken, talnih oblog, prezračevanja. Gre za tovorno vozilo, ki se nedvomno uvršča v tarifno številko KN 8704. Navaja pojasnila DURS in sodbe SEU v zadevah: C-400/05, C-183/06, C-142/06, C-15/05 in C-310/06. Tarifna številka KN 8703 je poimenovana: „ Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana za prevoz oseb ...“, tarifna številka KN 8704 pa je poimenovana: „Motorna vozila za prevoz blaga“. Uvrstitev motornih vozil z več kot eno vrsto sedežev pod tarifno številko 8704 je določena z nekaterimi značilnostmi, ki kažejo, da so v glavnem konstruirana za prevoz blaga, ne pa oseb. Te značilnosti so v skladu s pojasnili DURS koristne za uvrstitev motornih vozil, katerih največja skupna teža je manjša od 5 ton in imajo ločen zadnji prostor, ki se običajno uporablja za prevoz blaga. V to kategorijo sodijo večnamenska vozila. V nadaljevanju tožnik v tožbi na straneh 4 in 5 podrobno navaja konstrukcijske značilnosti, ki opredeljujejo vozila, ki se uvrščajo v tarifno številko KN 8704 in tiste, ki veljajo za tarifno številko KN 8703. Predmetno motorno vozilo je kot tovorno vozilo opredelil tudi proizvajalec, ki sigurno najbolje pozna njegove konstrukcijske lastnosti. Tudi na potrdilu o skladnosti je navedeno kot: N1-tovorno vozilo. Enako velja za prometno dovoljenje. V teh primerih pa gre nedvomno za javne listine, njihovi izdajatelji pa so jih izdali na podlagi javnih pooblastil.

5. Tožnik ugovarja tudi, da je prvostopenjska odločba neobrazložena, saj za odločitev ne navaja relevantnih razlogov, saj se zgolj sklicuje na uvrstitev predmetnega motornega vozila, ki jo je 19. 3. 2014 izvedel pristojni carinski organ. Napačno pa je tudi razlogovanje pritožbenega organa, kar obrazloži. Zlasti pa ne drži trditev, da je bil tožnik seznanjen s sporno uvrstitvijo predmetnega motornega vozila v tarifno številko KN 8703. Tožnik prilaga fotografije obravnavanega motornega vozila in predlaga ogled tega vozila, kakor tudi imenovanje izvedenca avtomobilske stroke, ki naj poda mnenje o konstrukcijskih lastnostih predmetnega motornega vozila. Predlaga pa tudi, da naj sodišče o konstrukcijskih lastnostih obravnavanega vozila zasliši zakonitega zastopnika tožnika, A.A.. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in odloči, da se od prometa predmetnega motornega vozila, ki ga je tožnik pridobil 5. 3. 2014, DMV ne odmeri, toženki pa naj tudi sodišče naloži, da je dolžna tožniku v 15 dneh povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

6. V odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene navedbe in vztraja pri ugotovljenem dejanskem stanju in razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb, saj tožnik v tožbi ne navaja novih dejstev, ki bi lahko vplivala na odločitev. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev davčnega organa, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa, pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge iz obrazložitev upravnih odločb obeh upravnih organov (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. V predmetni zadevi je davčni organ na podlagi 3. člena, 4. člena in 6.aa člena ZDMV in na podlagi tožnikove napovedi z dne 18. 3. 2014 tožniku za predmetno motorno vozilo odmeril DMV v znesku 1.700,00 EUR. Med strankama je sporno ali je v predmetni zadevi davčni organ pravilno in zakonito uvrstil obravnavano motorno vozilo v tarifno številko KN 8703, za katero se v skladu s 3. členom ZDMV plačuje DMV in ne v tarifno številko KN 8704, kot to ugovarja tožnik, za katero pa se DMV ne plačuje. Same višine odmerjenega DMV pa tožnik ne izpodbija.

10. Po presoji sodišča je že pritožbeni organ tožniku pravilno pojasnil, da je za uvrstitev izdelkov v posamezne tarifne številka KN pristojen carinski organ (Carinska uprava RS) in da bi lahko v primeru, če bi bila uvrstitev motornega vozila v posamezno tarifno številko KN sporna, zahteval od carinskega organa pojasnilo oziroma informacijo o uvrstitvi predmetnega motornega vozila v ustrezno tarifno številko KN. Iz listin upravnega spisa pa nesporno izhaja, da za predmetno motorno vozilo tožnik od pristojnega carinskega organa ni zahteval pojasnila oziroma informacije o uvrstitvi v tarifno številko KN. V obravnavanem primeru je davčni organ v odmernem postopku glede na svoje zakonsko določene pristojnosti po presoji sodišča pravilno pridobil mnenje Carinske uprave RS o uvrstitvi obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN z dne 19. 3. 2014. Iz tega mnenja pa nesporno izhaja uvrstitev predmetnega motornega vozila v tarifno številko KN 8703 ki se glasi: „Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz oseb (razen vozil iz tar. št. 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“, itd.) in dirkalnimi avtomobili“. Po povedanem na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva tožnikov ugovor, da si predmetnega vozila davčni organ ni ogledal in s tem v zvezi tudi ni opravil zaslišanja tožnika ter tudi da ni izhajal iz resničnega dejanskega stanja predmetnega motornega vozila.

11. KN za leto 2014 je bila predpisana z carinsko tarifo Evropske skupnosti, objavljeni kot Priloga 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/97 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Ur. l. EU, L 256 z dne 7. 9. 1987), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (ES) št. 179/2009 z dne 5. marca 2009 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Ur. l. EU, L 63 z dne 7. 3. 2009), (v nadaljevanju KN). Pri razvrstitvi je bilo uporabljeno splošno pravilo št. 1, ki določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju. Uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb. Splošno pravilo 1 ureja uvrščanje na nivoju tarifnih številk (štiri mesta). Uvrščanju na nivoju tarifnih podštevilk ureja splošno pravilo za razlago KN 6, ki določa, da se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter smiselno po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga na splošno so njegove objektivne značilnosti in lastnosti (v danem primeru konstrukcijske lastnosti), ki so opredeljene v opisu tarifnih številk KN ter pojasnilih oddelkov ali podpoglavij, kar izhaja iz sodbe SEU v združenih zadevah Swiss Caps, C-410/08 do 412/08 (točka 27). Pri tem pa je namen uporabe proizvoda lahko objektivno merilo za njegovo uvrstitev, če je z njim neločljivo povezan, kar je mogoče oceniti na podlagi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti (glej že omenjena sodba SEU, Swiss Caps, točka 29).

12. Tožnik ugovarja tudi, da je prvostopenjska odločba neobrazložena, ker za odločitev ne navaja relevantnih razlogov, saj se zgolj sklicuje na uvrstitev predmetnega motornega vozila, ki jo je 19. 3. 2014 izvedel pristojni carinski organ, pa tudi odločba pritožbenega organa ne vsebuje navedb konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Sodišče tem tožnikovim ugovorom ne more slediti. Iz obrazložitev odločb obeh upravnih organov izhaja, da je prvostopenjski organ v odmernem postopku tožniku odmeril DMV in pri tem upošteval tožnikovo davčno napoved, račun o nakupu predmetnega vozila z dne 5. 3. 2014, izjavo o emisijski ustreznosti in kopijo registracijskega dokumenta za predmetno vozilo. V upravnem postopku so bile predložene tudi slike predmetnega vozila. Uvrstitev obravnavanega motornega vozila pa je povsem pravilno opravil pristojni carinski organ (Carinska uprava RS), ki je na podlagi navedenih listin predmetno vozilo uvrstil v ustrezno tarifno številko KN. Pri tem je upošteval natančen opis, podatke o materialni sestavi oz. konstrukcijske značilnosti in namen uporabe predmetnega motornega vozila, kot izhaja iz mnenja Carinske uprave RS 092-206/2014-2 z dne 19. 3. 2014 Motorna vozila, uvrščena v tarifno številko 8703 so konstruirana predvsem za prevoz oseb, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga. Motorna vozila iz tarifne številke 8704 pa so namenjena prevozu blaga. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa povsem konkretno izhajajo konstrukcijske značilnosti predmetnega vozila, ki kažejo na to, da je obravnavano vozilo namenjeno prevozu ljudi oziroma kombiniranemu prevozu in ne prevozu blaga, zaradi katerih je bilo predmetno vozilo tudi po presoji sodišča pravilno uvrščeno v tarifno številko KN 8703. V to tarifno številko KN spadajo tudi večnamenska vozila. Pri tem je pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe pravilno navedel konstrukcijske lastnosti, ki jih imajo običajno vozila pod tarifno številko 8703 KN. Iz predloženih slik predmetnega vozila pa izhaja, da ima obravnavano vozilo za sedeži, namenjenimi vozniku in sopotniku ob njemu tudi sedeže z varnostnimi pasovi. Tudi notranja dovršenost predmetnega motornega vozila (v danem primeru so to oblazinjeni sedeži, talne obloge, prisotnost oken na bočni strani vozila), za njim je prostor za tovor, kar vse predstavlja okoliščine za uvrstitev tega vozila v tarifno številko 8703 KN. Dejansko stanje je po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, prvostopenjski organ pa je tudi konkretno obrazložil razloge, zaradi katerih je tožnikovo motorno vozilo uvrstil v tarifno številko 8703 KN in opravil pravilno dokazno oceno.

13. Protispisen je ugovor tožnika, da z mnenjem Carinske uprave RS 092-206/2014-2 z dne 19. 3. 2014 ni bil seznanjen in da v obravnavanem postopku ni imel možnosti, da se izjavi glede uvrstitve predmetnega motornega vozila v ustrezno tarifno številko KN. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je bil tožnik z uvrstitvijo obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN 8703, ki jo je izvedla Carinska uprava RS seznanjen, kar je razvidno iz zapisnika o opravljenem razgovoru DT 4234-31/2014-405 z dne 28. 3. 2014. Tožnik na ta zapisnik ni podal pripomb. Po presoji sodišča iz navedenega nesporno izhaja, da je imel tožnik vse možnosti, da v postopku sodeluje, navaja relevantna dejstva in se izjasni o vseh relevantnih okoliščinah. Izhaja pa tudi, da je bil z mnenjem Carinske uprave RS o uvrstitvi obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN z dne 19. 3. 2014 in z njegovo uvrstitvijo v KN 8703 seznanjen. Po povedanem je neutemeljen tožnikov ugovor, da je toženka kršila načelo varstva pravic stranke in načelo zaslišanja stranke. Po presoji sodišča očitane bistvene kršitve določb postopka, kot jih navaja tožnik v tožbi, v zadevi niso bile podane.

14. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pravilno ugotovil dejansko stanje. Pri svoji presoji je pravilno upošteval mnenje Carinske uprave RS 092-206/2014-2 z dne 19. 3. 2014 in pri odmeri DMV pravilno upošteval, da je obravnavano vozilo uvrščeno v tarifno oznako KN 8703, ki se glasi: „Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana za prevoz oseb (razen vozil v tar. št. 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili“. Tarifno številko KN 8703 pa navaja tudi določba 3. člena ZDMV kot tarifno številko motornih vozil, za katere se plačuje DMV. Tožnik izpolnjuje tudi zakonsko določene pogoje iz 4. člena ZDMV, saj gre v danem primeru za osebo, ki je pridobila motorno vozilo v drugi državi EU. Davčna osnova je bila določena v skladu z določbo 6. člena ZDMV, pri odmeri dodatnega davka na motorna vozila pa je bila tudi pravilno upoštevana določba 6.aa člena ZDMV.

15. Na podlagi vsega povedanega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev postopka ter kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. V zadevi med strankama niso sporna dejstva in okoliščine, ki so bile relevantne za odločitev in jih je davčni organ ugotovil v postopku. V danem primeru se tožnik ne strinja s sklepanjem davčnega organa o pomenu teh dejstev in okoliščin, kar na odločitev nima vpliva. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da naj opravi ogled predmetnega motornega vozila in imenuje izvedenca avtomobilske stroke, ki bi podal mnenje o konstrukcijskih lastnostih predmetnega motornega vozila. Prav tako ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu, da naj o konstrukcijskih lastnostih obravnavanega vozila zasliši zakonitega zastopnika tožnika, Gregorja Ellerja. Uvrstitev blaga v posamezno tarifno številko KN se opravi na podlagi natančnega opisa blaga, konstrukcijskih lastnosti in ob upoštevanju namena blaga. Za ta namen se uporablja KN, splošna pravila za razlago KN, opombe k oddelkom in posameznim poglavjem KN in pojasnjevalne opombe h KN. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga na splošno so njegove objektivne značilnosti in lastnosti (v danem primeru konstrukcijske lastnosti), ki so opredeljene v opisu tarifnih številk KN ter pojasnilih oddelkov ali podpoglavij. Iz listin upravnega spisa (račun, slike predmetnega vozila) pa nesporno izhajajo konstrukcijske lastnosti predmetnega vozila, zato po presoji sodišča imenovanje izvedenca in zaslišanje zakonitega zastopnika s tem v zvezi ni bilo potrebno. Sodišče se strinja z izvedenim dokaznim postopkom in oceno dokazov, ki jo je izvedel davčni organ. Tožniku pa je bila dana v postopku tudi možnost, da se o relevantnih dejstvih izjavi.

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

03.04.2017

Podobni dokumenti:

• sodba I U 932/2012
• sodba I U 1639/2009
• UPRS Sodba I U 1063/2020-14