<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 102/2007
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.102.2007

Evidenčna številka:VS0012165
Datum odločbe:10.09.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSK I Cpg 110/2005
Senat:
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:lastninska tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravna narava vknjižbe pravice uporabe - zastaranje

Jedro

Z lastninsko tožbo tožnica, ki zatrjuje, da je dejanska lastnica, zahteva od toženke kot zemljiškoknjižne lastnice pravno izročitev svoje stvari, torej izstavitev zemljiškoknjižne listine. Toženka, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, tožnici, ki je po tožbenih navedbah dejanska lastnica, onemogoča polno izvrševanje njene lastninske pravice, ki bo omogočeno šele z izdajo zahtevane zemljiškoknjižne listine, ko bo lahko tudi pravno razpolagala s svojo nepremičnino. Tak zahtevek ne zastara.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v prvem odstavku izreka spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodba sodišča druge stopnje se v stroškovnem delu spremeni tako, da se glede tožničinih stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje potrdi 3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje in da je tožena stranka poleg tega dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe plačati še 383,32 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 497,40 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvezo menjalne pogodbe z dne 14. 1. 1983 in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na nepremičninah, ki so bile predmet njene pogodbene obveznosti, ugodilo pa zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede nepremičnine, ki je bila predmet obveznosti toženkine pravne prednice. Toženki je naložilo plačilo tožničinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, zavrnilo. Tožničino pritožbo je zavrnilo kot neutemeljeno. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka na prvi in na drugi stopnji. Pritrdilo je toženkinemu pritožbenemu stališču, da je toženkina obveznost za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zastarala.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je bila od sklenitve menjalne pogodbe zakonita in dobroverna posestnica sporne nepremičnine, toženka pa ji je "de iure" v okviru zemljiškoknjižnega postopka uspela odvzeti lastninsko pravico na podlagi zemljiškoknjižnih predpisov in pogojev. Ta pravdni postopek je po svoji vsebini spor o stvarni pravici na nepremičnini in zato institut zastaranja ne pride v poštev. Četudi bi bil institut zastaranja upošteven, je bilo zastaranje pretrgano s procesnimi dejanji tožnice v zemljiškoknjižnem postopku. Tožnica predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi alternativnemu zahtevku in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, te ugotovitve pa v pritožbenem postopku niso bile sporne, sta pravni prednici pravdnih strank (obe družbenopravni osebi) 14. 1. 1983 sklenili menjalno pogodbo, po kateri je bila tožničina prednica dolžna toženkini prednici izročiti nepremičnine iz kompleksa "vrtnarija", toženkina prednica pa tožničini prednici zgradbo na parc. št. 2995 k.o. ... Neposredno po sklenitvi pogodbi sta stranki izpolnili vsaka svojo pogodbeno obveznost, tako da je vsaka od njiju izročila (oziroma prevzela) dogovorjene nepremičnine v uporabo in posest. Toženka se je na pridobljenih nepremičninah vknjižila v zemljiški knjigi, tožnica pa zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ne. V postopku urejanja zemljiškoknjižnega stanja je toženkina prednica predlagala, naj Občina ..., ki je bila zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 2995 k.o. P., prenese to nepremičnino bodisi direktno tožničini prednici bodisi njej. Toženka je na podlagi odpisnega dovoljenja Občine ... izposlovala vknjižbo pravice uporabe glede sporne nepremičnine v svojo korist. Tožnica je še trdila, da je zatem v zemljiškoknjižnem postopku poskušala doseči vknjižbo lastninske pravice na svoje ime, vendar je bila zaradi toženkinega ugovora, v katerem se je sklicevala na odpisno dovoljenje Občine ..., neuspešna.

7. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje (sicer v zvezi s primarnim zahtevkom in ne z zahtevkom, ki je predmet spora v revizijskem postopku), za prenos pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini ni bil potreben zemljiškoknjižni vpis. Po tedaj veljavnem Zakonu o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) se je pravica uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini prenesla s pisno pogodbo. Pravica uporabe se je sicer vpisovala v zemljiško knjigo (prim. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, Uradni list SFRJ, št. 12/65), vendar pa vpis ni bil konstitutiven.(1) V zadevi gre torej za lastninsko tožbo, s katero tožnica, ki zatrjuje, da je dejanska lastnica, zahteva od toženke kot zemljiškoknjižne lastnice pravno izročitev svoje stvari, torej izstavitev zemljiškoknjižne listine. Toženka, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, tožnici, ki je po tožbenih navedbah dejanska lastnica, onemogoča polno izvrševanje njene lastninske pravice, ki bo omogočeno šele z izdajo zahtevane zemljiškoknjižne listine, ko bo lahko tudi pravno razpolagala s svojo nepremičnino.(2) Ker tak zahtevek za izročitev stvari ne zastara, je stališče sodišča druge stopnje o zastaranju zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine materialnopravno zmotno.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in da je bila že pred tem sporna nepremičnina na podlagi izvršene menjalne pogodbe tožnici izročena v posest. Tem ugotovitvam toženka v pritožbi ni nasprotovala. Edini ugovor je bil usmerjen zoper stališče glede (ne)utemeljenosti ugovora zastaranja, to vprašanje pa za odločitev v zadevi ni bilo pomembno. Ob upoštevanju gornjega stališča o pridobitvi pravice uporabe na podlagi izvršene pogodbe o prenosu nepremičnine v družbeni lastnini je tožnica pridobila pravico uporabe, ki se je na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini preoblikovala v lastninsko pravico.

9. Po navedenem je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem se nanaša na odločitev o toženkini pritožbi, spremenilo tako, da se toženkina pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča druge stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

10. Ker se je z odločitvijo revizijskega sodišča spremenil tožničin uspeh v pravdi, je bilo treba ustrezno spremeniti odločitev o stroških postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Neutemeljenost toženkine pritožbe ima za posledico vzpostavitev stroškovne odločitve prvostopenjskega sodišča in toženkino dolžnost, da tožnici povrne tudi stroške odgovora na pritožbo in takse za odgovor na pritožbo v skupni višini 383,32 EUR. Ker ni uspela s pritožbo, pa tožnica ni upravičena do stroškov, povezanih s svojo pritožbo. Ker je tožnica v reviziji uspela, ji je toženka dolžna povrniti tudi stroške revizijskega postopka. Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo revizije, povečan za 20 % davek na dodano vrednost in za sodno takso za revizijo. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (l. št. 135).

---.---

Op. št. (1): Tako je tudi stališče ustaljene sodne prakse. Glej npr. sodbe II Ips 664/2001 z dne 29. 11. 2002, II Ips 52/2002 z dne 11. 12. 2002 in II Ips 302/2008 z dne 28. 1. 2009.

Op. št. (2): Tako tudi v sodbi II Ips 320/2003 z dne 30. 9. 2004.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (1997) - ZLNDL - člen 3
Zakon o prometu z nepremičninami (1976) - ZPN - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.10.2021

Opombe:

P2RvYy02MzAzOA==