Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5061cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba I U 1945/2012Upravno sodiščeJavne finance22.05.2013davek – vračilo davka – davčne obveznosti izbrisane družbeMed strankama ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do vrnitve plačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. Tožnica je namreč v aprilu 2003 sama poplačala celotni znesek obveznosti družbe. Vračilo davka je urejal ZDavP v 95. členu oziroma ZDavP-1 v 32. členu, sedaj veljavni ZDavP-2 pa ga ureja v 97. členu. Pri tem je bistveno, da po podatkih spisa tožnica ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom, ki bi ji omogočal vrnitev plačanega davka, in kaj takega niti ne trdi. Razlogi za vrnitev davka, ki jih uveljavlja in ki se nanašajo na odpravo sklepov o izvršbi, za odločitev niso relevantni.
UPRS sodba I U 427/2015Upravno sodiščeJavne finance13.10.2015nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslovaV zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila....
sodba I U 1931/2010Upravno sodiščeJavne finance06.12.2011nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davek - prihodek občinskega proračuna - vračilo davka - davčna izvršbaPrvostopenjski organ je upravičeno odločil o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bila družba A. glede na vse predhodne (davčne in sodne) postopke upravičena do vračila tega, kar je bilo izterjano ter preneseno na račun tožnice, to je občine. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek upravičen do vračila davka, ki je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev ne zagotovi vračila, davčni organ na podlagi zahteve zavezanca za davek, po preteku roka za vračilo, preveč plačani davek izterja od občine.
sklep I U 47/2012Upravno sodiščeJavne finance04.12.2012davek – odmera davka - stečaj - osebni stečaj – priznana davčna terjatev - tožba v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbeČe je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. To pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, ter je zato treba tožbo zavreči na podlagi določb 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
sodba I U 995/2012Upravno sodiščeJavne finance18.12.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo – izvor premoženja - prijava premoženja – poziv k prijavi premoženja - davčna osnova – ocena davčne osnove za fizično osebo - dokazno bremePo petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec–fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davek ne plača. Davek se od ugotovljene davčne osnove plača po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja in ne po povprečni stopnji dohodnine, kot izhaja iz dohodninske odločbe zadnjega davčnega obdobja. To pomeni, da je davčni organ pri izračunu povprečne davčne stopnje utemeljeno upošteval vse obdavčljive dohodke določenega leta in s tem tudi dohodke, za katere tožnik ni izkazal ustreznega...
sodba I U 2222/2011Upravno sodiščeJavne finance15.05.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo – izvor premoženja – ocena davčne osnove – ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove – davčna stopnjaGlede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 zavezanci pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu niso omejeni.Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba uporabljati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
VSRS sodba II Ips 23/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015dopuščena revizija - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost posrednika - davčno svetovanje - povrnitev premoženjske škode - odsvojitev stanovanjske hiše - davek - skrbnost dobrega strokovnjakaV konkretnem primeru je svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi spadalo v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika.
sodba I U 1906/2011Upravno sodiščeJavne finance17.04.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo – izvor premoženja – ocena davčne osnove – ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove – dokazno breme - dokazovanje – načelo zaslišanja stranke – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – obračun obrestiČe davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka...
sodba I U 2304/2011Upravno sodiščeJavne finance27.03.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih – sredstva za privatno potrošnjo – prirast premoženja – izvor premoženja – ocena davčne osnove – ocena davčne osnove za fizično osebo – znižanje verjetne davčne osnove – dokazno breme - retroaktivnostČe davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
VSRS sodba in sklep II Ips 337/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.07.2016povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - renta - občasna dela - davek - davek od odškodnine za premoženjsko škodo - dohodnina - neto znesek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razpravno načeloOdškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
VSRS Sklep II Ips 313/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.04.2017zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - davek - obdavčitev - davčni odtegljaj - ugovor delne izpolnitve - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - odškodnina - denacionalizacija - akontacija dohodnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženjaPo presoji Vrhovnega sodišča stališče sodišča druge stopnje, da je treba na dolžnikov ugovor šteti, da je del obveznosti upniku veljavno izpolnil že s tem, ko je zanj plačal davek od prisojenega nadomestila, ne posega v načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku. Z upoštevanjem dolžnikovega ugovora sodišče druge stopnje ni spremenilo niti terjatve niti strank iz izvršilnega naslova. Upnik iz izvršilnega naslova je namreč tudi ob upoštevanju ugovora delne izpolnitve terjatve materialnopravno gledano dobil točno toliko, kolikor mu je bilo prisojeno s sodbo v pravdi. Upoštevati je namreč treba, da je tudi plačilo davčnega odtegljaja pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (upniku) seveda pripada celotno prisojeno nadomestilo po 72. členu ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek...
VSRS sodba II Ips 132/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016individualni delovni spor - stvarna pristojnost - obrtniki - kolektivna pogodba - presoja ustavnosti - test sorazmernosti - zasebni delodajalec - plačilo prispevka na podlagi kolektivne pogodbe - solidarnost - prispevek za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev - oblastveni akt - načelo socialne države - varstvo delavcev - sindikalne pravice - poseg v zasebno lastnino - neupravičena pridobitev - davekZa presojo ustavnosti kolektivnih pogodb so pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih, v individualnih delovnih sporih, kakršen je tu obravnavani (ko tožnik zahteva povračilo vplačanih zneskov na podlagi Kolektivne pogodbe), pa imajo podobne pristojnosti redna sodišča. Zato je revizijsko sodišče tehtalo, ali je zaradi varstva delavskih/sindikalnih pravic in načela socialne države, varstvo katerih se zagotavlja s kolektivnimi pogodbami, dopustno poseči v tožnikovo pravico do lastnine. Pravna podlaga za zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je v 39. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, ki ni bil v nasprotju z zakoni in Ustavo (saj je šlo za solidarnostni prispevek, pri katerem ne gre za ekvivalent vzajemnih dajatev, temveč za sredstva, ki se razpršijo med upravičence), zato do neutemeljenega premika premoženja (zaradi katerega bi bil tožnik prikrajšan, tožena stranka...
Sodba U 90/93-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.04.1994davek na promet nepremičnin - zavezanec za davekZavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec nepremičnine, čeprav je v pogodbi dogovorjeno, da bo prometni davek plačal kupec.
Sodba U 146/93-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.1994prometni davek - vštevanje obračunanega davka od storitev v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov - kršitev materialnega zakonaV primeru, ko je bil obračunan in plačan prometni davek od storitev, moral pa bi biti obračunan in plačan davek od prometa proizvodov, se obračunani davek od storitev ne všteva v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov.
Sodba X Ips 1019/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.03.2010davek od dohodkov iz dejavnosti – prometni davekNaknadno obračunani prometni davek na višino prihodkov v obravnavani zadevi nima vpliva. Prometni davek se ne šteje kot prihodek od poslovanja, ampak kot odtegnjena obveznost.
Sodba I Up 851/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2006davki - davek od prometa proizvodov in storitev - odpis davčnega dolga - razlog neizterljivostiDavek od prometa proizvodov in storitev je mogoče odpisati le iz razloga neizterljivosti.
Sodba X Ips 167/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2009davek od premoženjaDavek od premoženja plačuje lastnik - fizična oseba - od poslovne stavbe, v kateri sam ne opravlja dejavnosti.
Sodba U 143/93-10Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.07.1994dohodnina - vpliv plačanega prometnega davka za avto na znižanje odmerne osnove za dohodninoPlačan prometni davek pri nakupu osebnega avtomobila se ne odšteje od osnove za odmero dohodnine.
Sodba Ru 1/98Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.05.1998zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodne odločbe - posebni prometni davek od alkoholnih pijač - vinski destilatPosebni prometni davek od alkoholnih pijač se plača tudi na vinski destilat.
Sodba X Ips 116/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2010dovoljena revizija - vračilo zamudnih obresti - vračilo preveč plačanih davčnih dajatevPreveč plačane zamudne obresti za prepozno plačan davek se vračajo skupaj s pripadajočimi obrestmi.

Izberi vse|Izvozi izbrane