Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5522cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba I U 1945/2012Upravno sodiščeJavne finance22.05.2013davek – vračilo davka – davčne obveznosti izbrisane družbeMed strankama ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do vrnitve plačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. Tožnica je namreč v aprilu 2003 sama poplačala celotni znesek obveznosti družbe. Vračilo davka je urejal ZDavP v 95. členu oziroma ZDavP-1 v 32. členu, sedaj veljavni ZDavP-2 pa ga ureja v 97. členu. Pri tem je bistveno, da po podatkih spisa tožnica ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom, ki bi ji omogočal vrnitev plačanega davka, in kaj takega niti ne trdi. Razlogi za vrnitev davka, ki jih uveljavlja in ki se nanašajo na odpravo sklepov o izvršbi, za odločitev niso relevantni.
sodba I U 1931/2010Upravno sodiščeJavne finance06.12.2011nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davek - prihodek občinskega proračuna - vračilo davka - davčna izvršbaPrvostopenjski organ je upravičeno odločil o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bila družba A. glede na vse predhodne (davčne in sodne) postopke upravičena do vračila tega, kar je bilo izterjano ter preneseno na račun tožnice, to je občine. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek upravičen do vračila davka, ki je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev ne zagotovi vračila, davčni organ na podlagi zahteve zavezanca za davek, po preteku roka za vračilo, preveč plačani davek izterja od občine.
UPRS sodba I U 427/2015Upravno sodiščeJavne finance13.10.2015nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslovaV zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila....
VSRS sodba II Ips 23/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015dopuščena revizija - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost posrednika - davčno svetovanje - povrnitev premoženjske škode - odsvojitev stanovanjske hiše - davek - skrbnost dobrega strokovnjakaV konkretnem primeru je svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi spadalo v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika.
sklep I U 47/2012Upravno sodiščeJavne finance04.12.2012davek – odmera davka - stečaj - osebni stečaj – priznana davčna terjatev - tožba v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbeČe je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. To pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, ter je zato treba tožbo zavreči na podlagi določb 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
sodba I U 2222/2011Upravno sodiščeJavne finance15.05.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo – izvor premoženja – ocena davčne osnove – ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove – davčna stopnjaGlede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 zavezanci pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu niso omejeni.Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba uporabljati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
sodba I U 995/2012Upravno sodiščeJavne finance18.12.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo – izvor premoženja - prijava premoženja – poziv k prijavi premoženja - davčna osnova – ocena davčne osnove za fizično osebo - dokazno bremePo petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec–fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davek ne plača. Davek se od ugotovljene davčne osnove plača po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja in ne po povprečni stopnji dohodnine, kot izhaja iz dohodninske odločbe zadnjega davčnega obdobja. To pomeni, da je davčni organ pri izračunu povprečne davčne stopnje utemeljeno upošteval vse obdavčljive dohodke določenega leta in s tem tudi dohodke, za katere tožnik ni izkazal ustreznega (neobdavčljivega) vira. Po določbah 69. člena ZDavP-2 sme davčni organ v primerih...
sodba I U 2304/2011Upravno sodiščeJavne finance27.03.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih – sredstva za privatno potrošnjo – prirast premoženja – izvor premoženja – ocena davčne osnove – ocena davčne osnove za fizično osebo – znižanje verjetne davčne osnove – dokazno breme - retroaktivnostČe davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
Sodba U 146/93-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.1994prometni davek - vštevanje obračunanega davka od storitev v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov - kršitev materialnega zakonaV primeru, ko je bil obračunan in plačan prometni davek od storitev, moral pa bi biti obračunan in plačan davek od prometa proizvodov, se obračunani davek od storitev ne všteva v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov.
Sodba U 90/93-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.04.1994davek na promet nepremičnin - zavezanec za davekZavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec nepremičnine, čeprav je v pogodbi dogovorjeno, da bo prometni davek plačal kupec.
Sodba X Ips 1019/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.03.2010davek od dohodkov iz dejavnosti – prometni davekNaknadno obračunani prometni davek na višino prihodkov v obravnavani zadevi nima vpliva. Prometni davek se ne šteje kot prihodek od poslovanja, ampak kot odtegnjena obveznost.
VSRS sodba in sklep II Ips 337/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.07.2016povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - renta - občasna dela - davek - davek od odškodnine za premoženjsko škodo - dohodnina - neto znesek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razpravno načeloOdškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
Sodba VIII Ips 385/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.03.2009državna pokojnina - premoženjski cenzus - dohodekZPIZ-1 v 133. členu ne določa taksativno vrst dohodkov, ki se vštevajo med skupne dohodke. Našteva jih le primeroma kot dohodke, od katerih se plačuje davek. Upoštevajo se vsi dohodki od premoženja, od katerih se plačuje davek, vendar le v višini od katere se davek plačuje, torej v višini, ki se po davčnih predpisih šteje za davčno osnovo.
Sodba I Up 730/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2002prometni davek - vračilo prometnega davkaKer ZPD nima določbe, po kateri bi se prometni davek vračal, to pomeni, da se prometni davek ne vrača, četudi kasneje po opravljenem prometu in nastali obveznosti plačila prometnega davka pride do razdrtja pogodbe.
Sodba I Up 616/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.12.2006davek od prometa proizvodov - vgradnja dodatne opreme - davčne olajšave pri nakupu opreme - subvencionirane obresti - verodostojne knjigovodske listine - davek od dobička pravnih oseb - računovodski standardi - tek zamudnih oprestiDoločitev osnove za davek od prometa novih uvoženih avtomobilov je izjema od splošnega pravila o določitvi osnove za davek od prometa. Davčna osnova je namreč vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero ni všteta carina in druge uvozne dajatve. Vgradnja dodatne opreme ne predstavlja servisne dejavnosti oziroma dejavnosti popravljanja vozila, zato se obračuna davek od prometa proizvodov in ne davek od prometa storitev. Stroški subvencioniranja obresti banki iz naslova ugodnejših kreditnih pogojev kupcem avtomobilov, ki jih je prodajalec prevalil na kupce, se ne morejo upoštevati le kot odhodki, temveč jih je potrebno upoštevati tudi med dohodki.
sodba U 2397/2007Upravno sodiščeJavne finance06.01.2009vračilo zamudnih obresti - DDVTožnik ni upravičen do vračila zamudnih obresti za sporni znesek glavnice, ker ne gre za neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek, saj je bil davek, ki si ga je tožnik odbijal, obračunan v sistemu samoobdavčitve. 
sodba U 1175/2006Upravno sodiščeJavne finance19.02.2008DDVPrihodki od šolnine za teniško šolo predstavljalo dohodek društva. S tem pa gre že za pridobitno dejavnost in torej dobiček, od katerega se plačuje tudi davek od dobička pravnih oseb ter davek na dodano vrednost. 
Sodba Ru 2/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996dohodnina - dohodki od dela - odmera davka - davek od nagrade stečajnega upraviteljaNagrada stečajnega upravitelja je prejemek, na katerega je treba plačati davek od osebnih prejemkov. Opredeljuje jo 64.čl. ZPPSL kot nagrado za delo, odvisno od obsega dela in poslov, ki jih opravi stečajni upravitelj. Zato ta nagrada po določbah ZDoh pomeni prejemek od opravljenih storitev, ki je po 13. členu osnova za davek od osebnih prejemkov in od katerega mora izplačevalec po 20.čl. obračunati in vplačati davek.
sodba I U 1906/2011Upravno sodiščeJavne finance17.04.2012davek – dohodnina – odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo – izvor premoženja – ocena davčne osnove – ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove – dokazno breme - dokazovanje – načelo zaslišanja stranke – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – obračun obrestiČe davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP gre le v primeru, če stranki ni bila...
sodba U 2051/2004Upravno sodiščeJavne finance19.12.2005davek od dohodka iz premoženjaPo presoji sodišča je v določbi 76. člena ZDoh obravnavan tisti davek, ki je bil obračunan in plačan pravilno, torej tudi ob upoštevanju veljavnih Mednarodnih pogodb oziroma Sporazumov, sklenjenih z namenom izogibanja dvojnemu obdavčenju, ne pa tudi morebitno (napačno) preplačan davek, za katerega lahko plačnik, glede na določbe Sporazumov, vedno zahteva refundacijo. Ker je, kot izhaja iz upravnih spisov (med strankama pa tudi ni sporno) v vseh treh, za ta primer relevantnih Sporazumih, kot najvišja stopnja obdavčenja dividend za nerezidente v državi pogodbenici (državi izplačevalca) določena stopnja 15 %, je pravilna odločitev, da se kot plačani davek upošteva davek obračunan po stopnji, določeni v Sporazumih. 

Izberi vse|Izvozi izbrane