Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5283cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba U 1068/1999Upravno sodiščeJavne finance14.02.2002prometni davek - davčne stopnje - nižja davčna stopnja od splošneTarifna številka 1 Tarife prometnega davka je, kar se tiče stopnje prometnega davka, tista, ki določa splošno stopnjo, po kateri se obračunava davek od prometa vseh proizvodov, namenjenih končni potrošnji (prvi odstavek) oziroma stopnjo, ki splošno velja za pivo in vse brezalkoholne pijače (drugi odstavek). Samo v primeru, kadar je v drugih določbah Tarife za tam navedene proizvode določena drugačna davčna stopnja, se lahko davek od prometa teh proizvodov obračunava in plačuje po takšni drugačni davčni stopnji. Ker predstavljajo izjemo od splošne stopnje, jih je treba razlagati ozko - tako kot se glasijo. Zato velja posebna davčna stopnja le pri prometu tistega proizvoda, ki ustreza opisu v tarifni številki, ki posebno davčno stopnjo določa. To pa za konkreten primer pomeni, da je mogoče davek od prometa proizvodov iz drugega odstavka tarifne številke 3 po stopnji 6,5% obračunati...
Sodba VIII Ips 19/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.06.2000razrešitev direktorja - odpravnina - pravnomočnost sklepa o razrešitvi - vezanost strank in sodiščaPravnomočnost (333. člen ZPP/77) pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino odločbe, ki je razvidna iz izreka. Pravnomočna odločitev pristojnih organov delodajalca zajema samo izrek, ne pa razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi. Zato sklicevanje revizije na ugotovitve drugostopnega organa tožene stranke, ki izhajajo iz obrazložitve sklepa z dne 24.5.1996, ne more biti pravno upoštevno.
sodba U 1171/2000Upravno sodiščeJavne finance12.09.2002naknadni obračun carinskega dolga - nezakonito vneseno blago na carinsko območje SlovenijeDesetdnevni rok, ki je določen za naknaden obračun carinskega dolga v 1. odstavku 154. člena CZ, je inštrukcijski rok, ki spada med zakonske procesne roke. Prekoračitev inštrukcijskega roka, ki velja za organ, ki mora v določenem časovnem obdobju opraviti določeno dejanje, nima pravnih posledic za organ, kot tudi ne za stranko, in ne vpliva na odločitev. Zato prekoračitev desetdnevnega roka za izdajo odločbe ni vplivala na njeno zakonitost, saj navedenega roka ni mogoče šteti med prekluzivne materialne roke. 
sodba U 1888/2000Upravno sodiščeJavne finance21.02.2002davki in prispevkiTožeča stranka je v inšpiciranem obdobju mesečno izplačevala nadure, potne stroške ter regres za prehrano za opravljene nadure in delo na domu v obliki prehrambenih bonov, pri tem pa od izplačil nadur (v obliki vrednostih bonov) ni obračunavala in plačevala predpisanih dajatev in je bil prvi pravilen obračun in plačilo dajatev opravljeno šele za marčevsko plačo ob izplačilu 17. 4. 1998, na podlagi sklepa prvostopnega organa. Iz zapisnika tudi izhaja ugotovitev, da je tožeča stranka v inšpiciranem obdobju mesečno izplačevala pogodbeno delo v gotovini, ne da bi pri tem obračunala in plačala predpisane dajatve od pogodbenega dela. Iz upravnih spisov še izhaja, da tožeča stranka na zapisniške ugotovitve ni imela nobenih pripomb. Na tej podlagi pa je tudi po presoji sodišča davčni organ ravnal pravilno, ko je tožeči stranki najprej s sklepom naložil, da izdela obračun predpisanih dajatev iz nadurnega in pogodbenega dela ter ji nato z odločbo naložil obračunane...
UPRS sodba U 1486/2000Upravno sodiščeJavne finance08.11.2002verodostojna knjigovodska listina - davek od dobička pravnih osebPo določbi 54. člena ZGD mora gospodarska družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, katerih vrsto, vsebino, nadzor in gibanje urejajo Slovenski računovodski standardi (SRS). Zato se zavezanec pri uveljavljanju stroškov ne more sklicevati na to, da ZDDPO pojma verodostojna knjigovodska listina v 11. oziroma 12. členu ne uporablja. 
UPRS sodba U 1913/2000Upravno sodiščeJavne finance19.12.2002določitev davčne osnove s cenitvijoČe inšpektor ne ugotovi formalne pomanjkljivosti vodenja poslovnih knjig, je določitev davčne osnove s cenitvijo dopustna pod pogojem, da davčni organ dokaže vsebinsko pomanjkljivost v knjigovodstvu. 
sodba U 1852/2000Upravno sodiščeJavne finance05.06.2003prometni davek - davek od dobička pravnih osebPo drugem odstavku 22. člena ZPD sta tako obračun kot plačilo davka vezana na plačilo storitve. Ker v konkretnem primeru najemnina ni bila plačana, ni bilo podlage za obračun in ne za plačilo prometnega davka in ima torej tožeča stranka prav, ko ugovarja naloženemu plačilu zamudnih obresti. Ker na ugovore v pripombah na zaprosilo in v pritožbi ni bilo v celoti odgovorjeno, je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje odpravo določbe. Za davčno priznavanje odhodkov ni dovolj, da se je tožeča stranka pogodbeno zavezala za plačilo stroškov garancije, ampak mora biti plačilo poroštva tujemu dobavitelju tudi dejansko izkazano. 
sodba U 1118/2000Upravno sodiščeJavne finance05.06.2003presežni delavec - odpravninaKot izhaja iz podatkov upravnih spisov namen izplačila v tem postopku obravnavane odpravnine s strani tožeče stranke ni bil v tem, da se delavcu, ki mu zaradi operativnih razlogov ne more več zagotavljati dela zagotovi določena socialno varnost, temveč zgolj v tem, da se doseže izplačilo, ki ne bo zapadlo obveznosti plačila davkov in drugih dajatev. Ker pa je po 1. odstavku 16. člena ZDoh osnova za davek od osebnih prejemkov plača, nadomestilo plače in drug prejemek iz delovnega razmerja, zmanjšan za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, iz podatkov upravnih spisov pa izhaja, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da je tožnica delavcu izplačala prejemek, ki ga vsebinsko ni mogoče opredeliti kot odpravnino za trajno presežnega delavca, je tudi po presoji sodišča odločitev prvostopnega organa in tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. 
sodba U 1934/2000Upravno sodiščeJavne finance24.10.2002davek od prometa storitevTožnik nima prav, ko ugovarja obračunu prometnega davka na podlagi 23. člena ZPD, to je na podlagi bruto davčne osnove. Res je sicer, da vodenje evidenc iz 63. člena pravilnika ni predpisano kot zakonski pogoj za obračun davka od neto davčne osnove in da neto izračun ni izrecno opredeljen kot davčna ugodnost. Vendar pa je po drugi strani iz vsebine 10. točke 1. odstavka 24. člena jasno razvidno, da je izračun (neto) davčne osnove možen samo, če zavezanec razpolaga z vsemi potrebnimi podatki o tistih stroških, ki zmanjšujejo prodajno ceno. Če teh podatkov ni ali so neverodostojni, ni podlage za njeno zmanjšanje. To pa, tudi po presoji sodišča pomeni, da se v takšnem primeru uporabi splošna določba 23. člena in davek obračuna od celotnega bruto plačila, kot je bilo naloženo tožniku v obravnavanem primeru. 
sodba U 1572/2000Upravno sodiščeJavne finance23.05.2002davek od osebnih prejemkovOb dejstvu, da je z ZFS nagrada za življenjsko delo predvidena in ko je po podatkih spisa nesporno, da sporni prejemek predstavlja priznanje za tožničin življenjski ustvarjalni opus na področju filmskega ustvarjanja (kot kreator maske), za stališče tožene stranke, da je nagrada obdavčena, ker v zakonu izrecno ni bila navedena kot nagrada Metoda Badjure (je pa bilo to storjeno s Spremembami in dopolnitvami Zakona o filmskem skladu, Uradni list RS št. 59/2001), ni niti pravne niti dejanske podlage. 
sodba U 1267/2000Upravno sodiščeJavne finance07.02.2002prejemki iz naslova udeležbe na dobičkuZ vidika obdavčitve prejemkov določbe delovnopravne in korporacijske zakonodaje, ki priznavajo pravico do udeležbe na dobičku ter določajo pogoje in višino izplačil iz dobička ter dopuščajo delitev dobička (tudi) po kriteriju članstva v organih družbe, za presojo davčne opredelitve prejemka iz dobička niso pomembne, pač pa so določbe davčne zakonodaje tiste, na katere se je pri odločanju treba opreti. Za odločitev v zadevi je bistveno, kakšne vrste prejemek predstavlja izplačilo z vidika njegovega prejemnika kot davčnega zavezanca, torej ali ga je dosegel na podlagi svojega dela ali pa iz svojega premoženja (in le od tega je odvisno, s katerim davkom bo prejemek obdavčen), nebistveno pa, iz katerega vira izplačevalec prejemke izplačuje. Delovno razmerje oziroma opravljeno delo je v obravnavanem primeru tisto, ki je identificiralo osebe, ki so prejele prejemke iz dobička, fizične osebe - prejemniki prejemkov iz delovnega razmerja oziroma na podlagi opravljenega...
sodba U 1492/2000Upravno sodiščeJavne finance05.09.2002odpis davčnega dolgaObstoj davčnega dolga in njegova višina kot taka oziroma ugotavljanje njune pravilnosti in zakonitosti ni predmet tega postopka. V tem postopku se odloča le še o morebitnem odpisu, odlogu ali obročnem odplačevanju obstoječega davčnega dolga, ki izhaja iz ustreznih odločb o odmeri davka. 
sodba U 1858/2000Upravno sodiščeJavne finance24.10.2002plačilo davka na motorno vozilo - davek na dodano vrednostGlede na splošno določbo 21.člena ZDDV, je določbo 12. člena ZDMV razumeti kot specialno določbo le in zgolj v povezavi z določbami ostalih členov ZDMV in se zato ta določba lahko uporablja le za davčne zavezance iz 4. člena ZDMV, to pa sta proizvajalec in uvoznik, ne pa za nadaljnji promet motornih vozil. 
sodba U 1300/2000Upravno sodiščeJavne finance18.04.2002verodostojna knjigovodska listina - odmera davka od dohodkov iz dejavnostiDavčni zavezanec je tisti, ki mora utemeljiti odhodke, ki jih je vključil in uveljavljal v davčni napovedi. Te povezanosti oziroma pogojenosti izdatkov za doseganje (konkretnih) prihodkov, pa tožnik zgolj s pavšalnim navedbami o potrebnosti izdatkov (za kravato, športna oblačila in karte za tenis) zaradi delovanja velikega števila odvetnikov (okrog 1000) na relativno majhnem prostoru, ni dokazal. Stroškov po predloženih računih, izstavljenih za gostinske usluge za dva meseca skupaj, ker so brez številke, brez datuma izdaje in natančne predstavitve dogodka, ker je vsebina poslovnega dogodka le pavšalno opredeljena in ker so bili knjiženi konec leta, ni mogoče priznati med odhodki, ker ne temeljijo na verodostojni knjigovodski listini. 
sodba U 1496/2000Upravno sodiščeJavne finance18.04.2002odmera davka od dohodkov iz dejavnostiOrgan opravi preizkus, ali so izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o obnovi postopka(dovoljenosti in pravočasnosti) ter preizkus ali bi dejstva in dokazi, ki se navajajo v predlogu za obnovo, lahko pripeljali do drugačne odločitve v obnovljenem postopku (267. člen ZUP). To v obravnavanem primeru, ko je organ prve stopnje svojo odločitev oprl na 1. točko 260. člena ZUP pomeni presojo, ali bi lahko okoliščine ugotovljene v inšpekcijskem postopku pripeljale do drugačne odmere davka iz dejavnosti za leto 1998, če bi bile znane in upoštevane v prejšnjem postopku. Ali gre za obnovitveni razlog po 1. odstavku 260. člena ZUP in ali so sploh izpolnjeni zakoniti pogoji za obnovo postopka pa tudi po presojo sodišča zgolj z pavšalnim navajanjem organa prve stopnje, da je bil z inšpekcijskim pregledom ugotovljen nerealen poslovni rezultat in da so bile poslovne knjige za leto 1998 nepravilno vodene, ni mogoče presoditi. Zato je tak sklep nezakonit. Brez navajanja konkretnih...
sodba U 1917/2000Upravno sodiščeJavne finance07.03.2002ocena davčne osnove - dokazno breme - davek od dohodka iz dejavnostiČe so poslovne knjige ali evidence, ki jih je davčni zavezanec dolžan voditi, vsebinsko napačne ali kažejo takšne pomanjkljivosti, ki opravičujejo sum glede njihove vsebinske pravilnosti, mora po 3. alinei tretjega odstavka 45. člena ZDoh (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94), ki ga je prvostopni davčni organ glede na čas odločanja moral uporabiti, davčni organ davčno osnovo obligatorno ugotoviti z oceno. Dokazno breme glede dokazovanja, da knjigovodsko izkazani izvidi ne ustrezajo resničnosti, nosi davčni organ, in tudi v obravnavanem primeru je davčni organ ugotovljene nepravilnosti navedel in utemeljil v zapisniku o pregledu z dne 27. 7. 1995, ki je bil vročen tudi tožniku. Na tožniku kot davčnemu zavezancu pa je v smislu šestega odstavka 45. člena ZDoh (obrnjeno) dokazno breme, da dokaže, da ocenjena davčna osnova ne ustreza resnični. 
sodba U 1953/2000Upravno sodiščeJavne finance19.09.2002znižanje davčne osnove za dohodnino - investiranje v opredmetena osnovna sredstva - davek od dohodka iz dejavnostiZa upoštevanje olajšave po 1. odstavku 48. člena ZDoh je odločilno, da je investicija v opredmeteno osnovno sredstvo knjižena v poslovne knjige oziroma evidence na podlagi verodostojnih dokumentov in ob koncu leta izkazana v popisnih listin in bilanci stanja. Pri zasebnikih, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, je to register osnovnih sredstev. Predpogodba je sposobna za izkaz lastninske pravice, če je lastninska pravica na podlagi take predpogodbe iztožljiva. Če je pridobitev lastninske pravice na opredmetenih osnovnih sredstvih na podlagi predpogodbe iztožljiva, potem jo je potrebno upoštevati kot verodostojno listino, v nasprotnem pa je potrebno natančno obrazložiti, zakaj glede na njeno vsebino, to ni. 
sodba U 1681/2000Upravno sodiščeJavne finance19.09.2002davek na dodano vrednostDatum registracije za DDV je pravno relevanten zaradi posledic - ugodnosti, ki jih imajo tako posamezna pravna oseba, kot tudi vsi drugi zavezanci, ki so registrirani za DDV. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča davčni organ ne more določiti datuma registracije za obdobje, preden je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za vpis v register zavezancev za DDV. 
sodba U 1908/2000Upravno sodiščeJavne finance26.09.2002davek od osebnih prejemkovZa opredelitev vrste dohodka, ki se obdavčuje, je bistveno, za kateri vir dohodnine gre z ozirom na davčnega zavezanca. V konkretnem primeru je torej bistveno, ali gre za (osebni) prejemek članov nadzornega sveta iz naslova opravljanja njihove funkcije ali pa za prejemek iz njihovega premoženja. Pri tem ni pomembna okoliščina, iz katerega vira izplačuje prejemke izplačevalec. Obravnavanih nagrad, čeprav izplačanih iz dobička, ni mogoče opredeliti kot dohodek iz premoženja, saj le-te nesporno ne izhajajo iz udeležbe nagrajenih članov nadzornega sveta v kapitalu družbe, ampak je njihova podlaga v opravljanju nadzorne funkcije pri poslovanju družbe. Fizične osebe, ki prejemajo dohodke iz tega naslova, pa so po določbi 15. člena ZDoh zavezane za davek od osebnih prejemkov. 
sodba U 1936/2000Upravno sodiščeJavne finance11.04.2002prometni davekTožeča stranka, ki na podlagi podeljene koncesije za izkoriščanje gozdov opravlja sečnjo, spravilo in prodajo lesa iz gozdov v lasti Republike Slovenije v svojem imenu in za svoj račun, je (kot pravna oseba, ki po določbi 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku gospodari z gozdovi) davčni zavezanec na podlagi določb ZPD in 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku. 

Izberi vse|Izvozi izbrane