<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 673/2005
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.673.2005

Evidenčna številka:VS1011907
Datum odločbe:08.10.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1356/2002
Področje:DAVKI
Institut:dohodnina - dohodki iz delovnega razmerja - prispevki za socialno varnost - potni stroški - potni nalog - verodostojna listina - formalna pomanjkljivost

Jedro

Navidezno izplačani potni stroški zaposlenim delavcem se obdavčijo kot plača iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožnikovi tožbi delno ugodilo in odločbo Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije z dne 25. 10. 2002 v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, odpravilo. Prav tako je odpravilo odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Nova Gorica z dne 22. 4. 2002 glede obračuna zamudnih obresti (v točkah I/2, 5, 8, 11, 14, 16, 18) in v tem delu odločilo, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti te odločbe do plačila. V ostalem je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2002 je bilo davčnemu zavezancu B.B. s.p. ugotovljeno in naloženo: pod točko I/1 plačilo davka od osebnih prejemkov v skupnem znesku 2.772.030,95 SIT; pod točko I/3 plačilo prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje iz plač po stopnji 15,50 % v skupnem znesku 1.763.145,94 SIT; pod točko I/4 plačilo prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na plače po stopnji 8,85 % v skupnem znesku 1.006.692,75 SIT; pod točko I/6 plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz plač po stopnji 6,36 % v skupnem znesku 723.454,90 SIT; pod točko I/7 plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje na plače po stopnji 6,36 % v skupnem znesku 723.454,90 SIT; pod točko I/9 plačilo prispevka za zaposlovanje iz plač po stopnji 0,14 % v skupnem znesku 15.925,16 SIT; pod točko I/10 plačilo prispevka za zaposlovanje na plače po stopnji 0,06 % v skupnem znesku 6.873,00 SIT; pod točko I/12 plačilo prispevka za porodniško varstvo iz plač po stopnji 0,10 % v skupnem znesku 11.375,08 SIT; pod točko I/13 plačilo prispevka za porodniško varstvo na plače po stopnji 0,10 % v skupnem znesku 11.375,08 SIT; pod točko I/15 plačilo prispevka za poškodbe pri delu na plače po stopnji 0,53 % v skupnem znesku 60.297,75 SIT; pod točko I/17 plačilo prispevka za izobraževanje na plače po stopnji 1 % v skupnem znesku 113.765,75 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje v delu, v katerem je zavrnilo tožnikovo tožbo, pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Pojasnjuje, da morajo biti za izplačilo potnih stroškov izpolnjeni vsi pogoji, in sicer, da so nalogi in obračuni pravilno in pravočasno sestavljeni, da jih je na ta način mogoče šteti za verodostojne. Za uveljavitev stroškov iz naslova službenega potovanja morajo biti stroški knjiženi na podlagi potnega naloga in obračuna potnih stroškov. Potni nalog mora biti izpolnjen nedvoumno, vsebovati mora ime osebe, na katero se glasi, datum izdaje, datum potovanja, kraj potovanja, opis naloge, ki se mora opraviti, in podpis nalogodajalca, ki odredi potovanje. Po opravljenem potovanju mora oseba, ki je opravila potovanje in nalogo, ki ji je bila s potnim nalogom naložena, sestaviti obračun potnih stroškov, nastalih v zvezi s potovanjem in do katerih je upravičena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je nesporno, da obračuni stroškov iz naslova službenih potovanj, ki so služili kot podlaga za knjiženje, niso bili sestavljeni tako, da bi predstavljali verodostojno knjigovodsko listino. Podlaga za knjiženje odhodkov pa je lahko zgolj verodostojna knjigovodska listina. Ker davčni zavezanec tudi ni uspel dokazati resničnost poslovnih dogodkov, je prvostopni davčni organ ugotovljene prejemke zaposlenih utemeljeno okvalificiral za druge prejemke iz delovnega razmerja v skladu s prvo alinejo 16. člena ZDoh.

3. Tožnik je vložil revizijo (prej pritožbo) zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevku v celoti ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Bistvo revizijskih navedb je v zatrjevanju, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj so bila službena potovanja dejansko opravljena, kar je razvidno iz drugih dokazov, ki so obstajali že v času inšpekcijskega pregleda (tovorni listi, cestnine, parkiranje, tahografi, prevoznice, zaposleni delavci so prejeli izplačane dnevnice). Tožnik priznava, da je pri izpolnjevanju potnih nalogov prihajalo do pomanjkljivosti in nepravilno izpolnjenih nalogov. Na podlagi navedenega meni, da je tožena stranka kršila načela vodenja postopka, saj bi morala na podlagi 8. člena ZUP ugotoviti dejansko stanje in materialno resnico. Ker je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, je tudi napačna odločitev tožene stranke, ki je vse dnevnice šoferjev v inšpiciranem obdobju preoblikovala v druge prejemke iz delovnega razmerja. Upravni organ bi moral pri ugotavljanju dejanskega stanja upoštevati vsa dejstva, ne pa, da zaradi formalnih nepravilnosti ni priznal davčno priznanih odhodkov.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje za pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7. ZUS-1 v 85. členu določa, da se revizija lahko vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je potekala presoja te revizije.

8. Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZUS-1 oziroma Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008, 111/2008 - odl. US in 57/2009 - odl. US) ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe (drugi odstavek 75. člena ZUS-1) ali če gre za kakšen razlog iz 1., 2., 3., 4. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali za razlog iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 78. člena ZUS-1 (tretji odstavek 75. člena ZUS). Tožnik ne zatrjuje, da bi sodišče zgrešilo katero izmed navedenih kršitev iz drugega ali tretjega odstavka 75. člena ZUS-1.

9. Z revizijskimi navedbami, da so bila službena potovanja, na podlagi katerih so bili šoferjem izplačani stroški, dejansko opravljena, tožnik ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju. Ker revizije na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo in se do teh revizijskih navedb ni opredelilo.

10. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko na njeni podlagi popolnoma jasno, brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Podlaga za izplačilo stroškov iz naslova službenega potovanja je podpisan in likvidiran obračun stroškov. V 41. členu Zakona o dohodnini - ZDoh (Ur. l. RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 in 44/96) je določeno, da se dobiček zasebnika ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dobička pravnih oseb, če ni z ZDoh drugače določeno. Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS št. 72/93, 20/95, 18/96-ZDavP, 34/96 in 27/98 – odl. US) pa v 9. členu določa, da se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ugotovljenih v izkazu uspeha, na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov in odhodkov, ki so določeni s tem zakonom. Prihodke oziroma odhodke zasebniki torej ugotavljajo v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika – Pravilnik o vodenju poslovnih knjig (Ur. l. RS št. 5/95, 76/97, 86/98 in 25/2002) in Slovenskimi računovodskimi standardi - SRS/93.

11. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo tudi prvostopenjsko sodišče in na katerega je Vrhovno sodišče glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da tožnik s predloženo dokumentacijo o opravljenih službenih poteh ni dokazal, da so bila službena potovanja resnično opravljena. Potni nalogi in obračuni potnih nalogov so bili formalno pomanjkljivi in niso vsebovali vseh podatkov, ki jih določa 20. člen Pravilnika o vodenju poslovnih knjig, zato niso predstavljali verodostojne knjigovodske listine.

12. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je bilo po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno, s tem ko so bili ugotovljeni prejemki zaposlenih okvalificirani kot drugi prejemki iz delovnega razmerja v skladu s prvo alinejo 16. člena ZDoh, ki določa, da se kot osnova za davek od osebnih prejemkov šteje plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, izplačani v denarju, bonih ali naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in enkratne solidarnostne pomoči ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem. Ti prejemki pa so osnova za obračun davka od osebnih prejemkov in obračun prispevkov za socialno varnost, katerih tožnik ni obračunal, niti plačal. Zato je davčni organ prve stopnje pravilno na podlagi 119. člena ZDavP in 2. in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost z odločbo ugotovil višino neplačanih davkov in prispevkov ter naložil izplačevalcu osebnega prejemka, da dolgovani znesek plača.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 85, 85/2, 92.
ZDoh člen 16, 41.
ZDDPO člen 9.
ZPSV člen 2, 3.
Datum zadnje spremembe:
17.03.2010

Opombe:

P2RvYy02NTQ4MA==