<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javen finance

UPRS sodba IV U 34/2014
ECLI:SI:UPRS:2015:IV.U.34.2014

Evidenčna številka:UC0031085
Datum odločbe:03.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Majda Kovačič (poroč.), Melita Ambrož
Področje:DAVKI
Institut:davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - stroški postopka

Jedro

Tožnik z ničemer ne dokazuje, da skupni znesek dolga v višini 18.826,03 EUR, ki je določen z izrekom prvostopenjskega sklepa, ne predstavlja seštevka posameznih zneskov po izvršilnih naslovih, s katerimi je tožena stranka prvostopenjski sklep o izvršbi dopolnila. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil tožnik prikrajšan za pravno sredstvo, saj je tožena stranka imela pravno podlago za takšno dopolnitev postopka v določbi prvega odstavka 251. člena ZUP.

Glede na to, da je tožena stranka v pritožbenem postopku zaradi ekonomičnosti postopka vsebinsko odločila o zadevi in se je postopek končal v breme davčnega zavezanca, to je tožnika, ta ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka v točki 1 izreka odločila, da se pritožbi zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, št. DT 42916-1054/2011-7 (04-3401-02) z dne 18. 7. 2012 delno ugodi. Izrek sklepa se v 1. točki spremeni tako, da se dopolni s seznamom izvršilnih naslovov, ki so v nadaljevanju navedeni pod: Konto 2020: davek in ostali prispevki od dohodka iz dejavnosti v znesku 118,07 EUR; Konto 2021: prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne vsote v znesku 17.354,75 EUR; Konto 2022: prispevki za zdravstveno zavarovanje od dohodka iz dejavnosti v znesku 210,96 EUR; Konto 213: stroški prisilne izterjave v znesku 219,05 EUR; Konto 215011: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe - Občina Celje v znesku 209,34 EUR. Od teh davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se od 1. 1. 2007 plačajo zamudne obresti v skladu s prvim odstavkom 96. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). V preostalem delu ostane sklep nespremenjen in se pritožba zavrne. V 2. točki izreka je odločeno, da se zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrne.

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je davčni organ prve stopnje v ponovnem postopku z izpodbijanim sklepom v 1. točki ugotovil, da so knjigovodske evidence istega organa za pritožnika, po stanju na dan 15. 6. 2011, izkazovale davčni dolg v višini 18.826,03 EUR iz naslova davkov, prispevkov in stroškov postopka. V 2. točki izreka je odločil, da se postopek davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva oziroma denarne prejemke ne začne, ker dolžnik nima odprtega transakcijskega računa oziroma zaposlitve. V 3. in 4. točki pa je odločeno o stroških postopka.

3. Navaja, da je bil v ponovljenem davčnem postopku izdan izpodbijani sklep brez seznama izvršilnih naslovov za posamezne obveznosti, kar ni v skladu s prvim odstavkom 145. člena ZDavP-2, ki določa, da se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnega naslova, v drugem odstavku pa so taksativno našteti izvršilni naslovi, med drugim tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej (9. točka). Ker upravni organ ni ravnal v skladu z odločbo pritožbenega organa, je zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka v skladu z določbo četrtega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožena stranka sama rešila zadevo.

4. Glede stroškov postopka navaja določbe 118. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje odloči o stroških, če zavrne, zavrže pravno sredstvo ali samo odloči o stvari. Tožnik je v tem primeru stroške priglasil. Ker pa se postopek za pritožnika v zvezi s pritožbo ni končal ugodno, je treba zahtevo za povračilo stroškov zavrniti v skladu z določbo tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2.

5. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v celoti odpravi in zahteva povrnitev plačila stroškov postopka.

6. Bistvena kršitev določb postopka je v tem, da je tožena stranka z dopolnitvijo 1. točke izreka s seznamom izvršilnih naslov samo delno odločila, ker ni navedla, kaj je pod točko 1 s preostalim delom izreka sklepa z dne 18. 7. 2012. Tako je še vedno v veljavi besedilo izreka, kot tudi novo besedilo izreka sedaj izpodbijane pritožbene odločbe pod točko 1, ker je bil s to odločitvijo tožene stranke, izrek le dopolnjen. Takšne odločitve pa se ne da preizkusiti. Tožnik ne ve, kakšne ima obveznosti, niti višine. Po eni strani se v sklepu z dne 18. 7. 2011 navaja davčni dolg v višini 18.826,03 EUR, po drugi strani se z odločbo, ki se izpodbija, ta dolg ne omenja, pač pa se navaja seznam izvršilnih naslovov po različnih Kontih. Pojasnila o takšnih nasprotujočih si odločitvah ni v obrazložitvi, s čimer je kršen upravni postopek po drugem odstavku 237. člena ZUP.

7. Tožena stranka ni imela pristojnosti, da bi sama izdala seznam izvršilnih naslovov po določbi 145. člena ZDavP-1. Sklicevanje na četrti odstavek 251. člena ZUP je nerazumljivo. Ta odstavek določa ravnanje upravnega organa, ko je vložena tožba. Tako je izpodbijana odločba izdana na napačni pravni podlagi, saj tožba ni bila vložena in je tožena stranka prekoračila svoja pooblastila.

8. Z nepravilno odločitvijo je bila kršena pravica tožnika do rednega pravnega sredstva. Zoper sklep o izvršbi bi lahko vložil pritožbo. Tožnik je vseskozi uveljavljal ugovor zastaranja posameznih terjatev oziroma obveznosti, ki so mu bile s sklepom o izvršbi naložene v izterjavo. Že v ponovljenem postopku je bilo organu prve stopnje naloženo, da preveri zastaranje posameznih terjatev in na to ponovno odloči o zadevi. V izpodbijani odločbi glede tega ugovora ni odločeno. V tem delu se odločba ne da preizkusiti.

9. V izvršilnih naslovih so navedene obveznosti, ki so glede na petletni zastaralni rok že prenehale. Zastarale so obveznosti pri Kontu 2020, ki so kot izvršilni naslov navedene na prvi strani odločbe, vključno z datumom izvršljivosti 16. 12. 2008 in to iz razloga, ker je odločba izdana dne 18. 11. 2013. Zastarane so vse obveznosti, ki so bile izvršljive pred 18. 12. 2008. Zastarane so tudi obveznosti na Kontu 2021, to so vsi izvršilni naslovi na 3., 4. in deloma 5. strani, do vključno datuma izvršljivosti 16. 12. 2008. Zastarala je prva obveznost navedena pri Kontu 2012, z datumom izvršljivosti 4. 9. 2007, na 7. strani izpodbijane odločbe. Tovrstno zastaranje je utemeljeno tudi glede prvih treh obveznosti v izvršilnih naslovih na Kontu 215011, vključno z datumom izvršljivosti 21. 11. 2008. Smiselno enak ugovor se nanaša na vse, v seznamu izvršilnih naslovov navedene zamudne obresti.

10. Glede stroškov postopka navaja, da je odločitev nepravilna, ker bi se glede na to, da je bilo pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ugodeno, morale uporabiti določbe 118. člena ZUP. V skladu z uporabo drugega odstavka 213. člena ZUP, bi se moralo odločiti, da gredo stroški v zvezi s uspešno pritožbo v breme upravnega organa.

11. Tožnik v celoti vztraja poleg povrnitve stroškov, ki so mu nastali s tožbo, tudi pri povrnitvi vseh stroškov, ki so mu nastali v dosedanjih postopkih. Tudi če bo sodišče odločilo, da je izpodbijana odločitev pravilna, je upravičen do delne povrnitve pritožbenih stroškov. Ta je bila namreč delno uspešna, kar pomeni, da je bilo pravno sredstvo upravičeno vloženo.

12. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. V spornem primeru se izpodbija odločba tožene stranke, številka DT 499-29-403/2012-4 z dne 18. 12. 2013, s katero je tožena stranka v točki 1 izreka dopolnila izrek prvostopenjske odločbe s seznamom izvršilnih naslovov, v preostalem delu pa je prvostopenjski sklep pustila v veljavi. Odločeno je tudi, da se postopek davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva oziroma denarne prejemke ne začne, ker tožnik nima odprtega transakcijskega računa (račun pri Banki A. d.d. zaprt dne 22. 11. 2011) oziroma zaposlitve (opravlja dejavnost s.p.). To pomeni, da tako izpodbijana pritožbena odločba, kot tudi prvostopenjski sklep davčnega organa, ki se v tem upravnem sporu ne izpodbija, za tožnika nimata nobenih dejanskih in pravnih posledic.

15. Ne glede na to, je sodišče izpodbijani upravni akt presodilo in ugotovilo, da je tožena stranka pravilno, na podlagi določbe prvega odstavka 251. člena ZUP, ki določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, ali pa je v nasprotju z obrazložitvijo, lahko sam dopolni postopek. V skladu s to zakonsko določbo in s prvim odstavkom 145. člena ZDavP-2, ki določa davčno izvršbo na podlagi, med drugim tudi s seznamom izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, je tožena stranka nepopolni izrek prvostopenjskega davčnega sklepa s takšnim seznamom dopolnila. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je s to dopolnitvijo izreka, še vedno v veljavi besedilo prvostopenjskega sklepa in se zato odločitev ne da preizkusiti. Tožnik tudi sicer z ničemer ne dokazuje, da skupni znesek dolga v višini 18.826,03 EUR, ki je določen z izrekom prvostopenjskega sklepa, ne predstavlja seštevka posameznih zneskov po izvršilnih naslovih, s katerimi je tožena stranka prvostopenjski sklep o izvršbi dopolnila. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil tožnik prikrajšan za pravno sredstvo, ker je, kot je že prej navedeno, tožena stranka imela pravno podlago za takšno dopolnitev postopka v določbi prvega odstavka 251. člena ZUP.

16. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da so že potekli pet letni zastaralni roki pri posameznih Kontih, glede na to, da je bila odločba izdana 18. 12. 2013, izvršilni naslovi pa imajo datum izvršljivosti 16. 12. 2008, kar pomeni, da so zastarale vse obveznosti, ki so bile izvršljive pred tem datumom. Po določbi prvega odstavka 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. V spornem primeru je bil prvi sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva izdan že dne 15. 6. 2011, kot izhaja iz listin upravnega spisa, pa so bila tudi številna uradna dejanja davčnega organa, ki so temeljila na plačilu davčnega dolga, izvršena že pred izdajo tega sklepa.

17. Tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka tožniku priznati stroške ali vsaj njihov del, glede na to, da je tožnik uspel s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je neutemeljen. Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 namreč določa, da stroški davčnega postopka, med katere spada tudi pravno zastopanje in strokovna pomoč, gredo v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno. Glede na to, da je tožena stranka v pritožbenem postopku zaradi ekonomičnosti postopka vsebinsko odločila o zadevi in se je postopek končal v breme davčnega zavezanca, to je tožnika, ta ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov.

K točki II izreka:

18. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

ZDavP-2 člen 79, 79/3, 126, 126/1, 145. ZUP člen 251, 251/1.
Datum zadnje spremembe:
10.07.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgwNjIw