<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba IV U 161/2014
ECLI:SI:UPRS:2015:IV.U.161.2014

Evidenčna številka:UC0031078
Datum odločbe:19.02.2015
Senat, sodnik posameznik:Majda Kovačič (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Zdenka Štucin
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - DENACIONALIZACIJA
Institut:obnova postopka - predlog za obnovo postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - rok za vložitev predloga - objektivni rok

Jedro

Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, sta bili izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.

Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Žalec je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog Občine A. za obnovo pravnomočno zaključenega denacionalizacijskega postopka upravičenca B.B., v katerem sta bili izdani delni odločbi št. 321-359/92-234 z dne 10. 12. 2007 in št. 321-359/92-255 z dne 13. 3. 2008, iz razloga po 1. in 4. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da stroški tega postopka gredo v breme stranke, na zahtevo katere se je postopek začel.

2. Prvostopenjski organ je povzel vsebino predloga Občine A. za obnovo postopka, ki je svoj predlog za obnovo postopka oprla na razlago določbe drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in na tej podlagi spremenjeno prakso upravnih organov v zadevi, ki se nanaša na sorodnike B.B. (odločba št. 4905-1/2008-MOP-5-00641110 z dne 11. 7. 2013), skladno s katero je bil ugotovljen obstoj pravice do pridobitve odškodnine od tuje države, kar naj bi pomenilo, da je upravni organ v zadevi ožjih družinskih članov predhodno vprašanje rešil drugače.

3. Prvostopenjski organ je pojasnil, da primer, na katerega se sklicuje predlagatelj, ne predstavlja identičnega dejanskega stanja in se ne nanaša na iste upravičence, zato tudi ne more pritrditi predlagatelju obnove, da je bilo predhodno vprašanje rešeno drugače. Navedel je tudi, da gre v zadevi za pravilno uporabo materialnega prava, določbe drugega odstavka 10. člena ZDen, kjer ni določeno, da se izpolnjevanje pogojev po mednarodni pogodbi obravnava kot predhodno vprašanje. Zato predlagana obnova nima temelja v 4. točki 260. člena ZUP. Prav tako je prvostopenjski organ ugotovil, da ni podan razlog za obnovo postopka iz 1. točke 260. člena ZUP, saj ne gre za novo dejstvo in nov dokaz.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je z odločbo št. 490-59/2013/2 z dne 20. 6. 2014, pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je prvostopenjski organ v skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP opravil preizkus, ali so izpolnjene procesne predpostavke. Gre za določbo, ki od organa ne zahteva, v kolikor procesne predpostavke niso podane, da bi se spustil v vsebino odločanja o predlogu za obnovo postopka. Skliceval se je tudi na objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki je v predmetnem postopku 3 leta. Zavrnil je tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj obnovitvenega razloga po 1. in 4. točki 260. člena ZUP in ugotovil, da obnovitveni razlogi niso obstajali.

5. Tožeča stranka v tožbi uveljavljajo kršitev materialnega predpisa, kršitev postopkovnih pravil in nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, da se odpravi odločba drugostopenjskega organa in se mu zadeva vrne v postopek ponovnega odločanja. Predlaga tudi plačilo stroškov postopka.

6. Kot materialnopravno zmotno ocenjuje stališče prvostopenjskega organa, da odločitev o upravičenosti do denacionalizacije ni predhodno vprašanje in se v tej zvezi sklicuje na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi Up 547/02, kar pomeni, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji ZUP, za določitev predhodnega vprašanja po določbi 147. člena ZUP. Podrobno razčlenjuje določbo drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se nanaša na pravico pridobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države, in ker odločbi katerih obnova se je predlagala, ne vsebujeta konkretne opredelitve o tem, ali je denacionalizacijski upravičenec imel pravico pridobiti odškodnino od tuje države - Republike Avstrije, na podlagi pogodbe FIP je bil predlog utemeljen.

7. Ne strinja se tudi z odločitvijo prvostopenjskega organa, da ni podan razlog iz 1. točke 260. člena ZUP in se ponovno sklicuje na pridobljeno informacijo, da je drugostopenjski upravni organ v zadevi, ki se nanaša na sorodnike B.B., dne 11. 7. 2013 izdal odločbo št. 4905-1/2008-MOP-5-00641110, v kateri je bil ugotovljen obstoj pravice do pridobitve odškodnine od tuje države, torej je upravni organ v zadevi ožjih družinskih članov sorodstva (konkretno zakonca) predhodno vprašanje rešil drugače.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja:

11. V obravnavani zadevi je tožeča stranka zahtevala obnovo postopka denacionalizacije, ki se je končal z delno odločbo št. 321-359792-234 z dne 10. 12. 2007 in dne 13. 3. 2008 izdano delno odločbo št. 321-359/92-255, na podlagi 1. in 4. točke 260. člena ZUP. Tožeča stranka je svoj predlog za obnovo postopka utemeljila z ugotovitvijo, da v spornih odločbah ni bila uporabljena določba drugega odstavka 10. člena ZDen, kot v odločbi št. 495-172008-MOP-5-00641110 z dne 11. 3. 2013, s katero je bilo predhodno vprašanje obstoja pravice do odškodnine od tuje države rešeno drugače.

12. Sodišče v celoti soglaša z odločitvijo prvostopenjskega organa, da je treba predlog za obnovo postopka zavreči. Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, št. 321-359/92-234 in št. 321-359/92-255, sta bili namreč izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev obnove postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Res je, da je izjemoma mogoče obnovo postopka predlagati oziroma začeti tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni v 2., 3. in 4. točki 260. člena tega zakona, zato je v obravnavani zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine od tuje države predstavlja reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru.

13. Sodišče opozarja na to, da mora upravni organ v postopku odločanja o denacionalizacijskem zahtevku uporabljati vse relevantne določbe ZDen, tudi določbo drugega odstavka 10. člena tega zakona, ki kot upravičence po ZDen izključuje osebe, ki jim je bila izplačana odškodnina od tuje države, ali so imele do uveljavljanja odškodnine pravico. Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države v skladu s to določbo (drugi stavek drugega odstavka 10. člena ZDen) ugotavlja pristojni upravni organ (to je organ pristojen za denacionalizacijo) po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar seveda pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.

14. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, da informacija, ki jo je dne 11. 7. 2013 (odločba št. 4905-1/2008-MOP-5-00641110) pridobila tožeča stranka, predstavlja novo dejstvo in novi dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Slednja določba namreč dokazuje le, da je pristojni upravni organ zahtevo za denacionalizacijo (pravilno) presojal tudi na podlagi določbe drugega odstavka 10. člena ZDen in zato ne more predstavljati podlage za uporabo obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP v postopkih končanih z odločbama št. 321-359/92-234 z dne 10. 12. 2007 in št. 321-359/92-255 z dne 13. 3. 2008.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

16. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.


Zveza:

ZUP člen 147, 260, 260-4, 263, 263/4. ZDen člen 10, 10/2.
Datum zadnje spremembe:
10.06.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc5NDU5