<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

sodba I U 727/2009
ECLI:SI:UPRS:2010:I.U.727.2009

Evidenčna številka:UL0003321
Datum odločbe:13.07.2010
Področje:DAVKI
Institut:dohodnina - predmet obdavčitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki za več let - povprečenje

Jedro

Dohodek zapade pod obdavčitev z dohodnino v trenutku, ko je izplačan. Dejstvo, da je bil izplačan na podlagi nepravnomočne sodne odločbe in brez vednosti skrbnika, na obdavčitev v konkretni zadevi ne more vplivati.

Dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let za nazaj, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.

Obrazložitev

Tožba se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano prvostopno odločbo je bila tožniku za leto 2005 odmerjena dohodnina v znesku 186.556,00 SIT. Razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 68.998,00 SIT znaša 117.558,00 SIT in mora biti plačana v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po preteku tega roka pa se zaračunajo zamudne obresti in začne postopek izvršbe. Tožniku je bila v skladu z določbo 102. člena Zakona o dohodnini Uradni list RS, št. (54/04, 56/04, 62/04, 63/04, 80/04 in 139/04, v nadaljevanju ZDoh-1) ugotovljena davna osnova v višini 2.978.064,00 SIT. Tožniku je bila osnova zmanjšana za splošno olajšavo na podlagi 105. člena ZDoh-1 v višini 564.400,00 SIT in za olajšavo za različne namene po 1. in 3. do 10. točki 1. odstavka 112. člena ZDoh-1 za 49.660,00 SIT. Dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let za nazaj, se v skladu z določbo 1. in 2. odstavka 103. člena ZDoh-1 vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine enoletnih dohodkov se prejeti dohodek, ki se nanaša na več let razdeli na toliko enakih delov, na kolikor se nanaša, vendar ne več kot na 3 enake dele. V osnovo za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine enoletnih dohodkov se vključi en sorazmerni del tako razdeljenega dohodka. Zavezanec je v napovedi navedel, da je v letu 2005 prejel dohodke iz delovnega razmerja, ki so bili na podlagi sodne odločbe izplačani za več let nazaj. Zavezancu je bila od osnove za dohodnino v višini 982.091,00 SIT odmerjena dohodnina po stopnjah, določenih v 1. odstavku 134. člena ZDoh-1, in sicer v znesku 173.651,00 SIT. V skladu z določbo 103. člena ZDoh-1 je bila za izračun povprečne stopnje enoletnih dohodkov ugotovljena osnova v višini 1.381.913,00 SIT in upoštevana povprečna stopnja v višini 17,68176 %, dohodnina od teh dohodkov pa znaša 244.347,00 SIT. Skupni znesek odmerjene dohodnine za leto 2005 tako znaša 417.998,00 SIT. V skladu z določbo 3. odstavka 106. člena ZDoh-1 je bila tožniku kot prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznano zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 % odmerjene pokojnine in iz obvezujočega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v znesku 231.442,00 SIT. Pri tem je bila upoštevana določba 6. odstavka 106. člena ZDoh-1, po kateri se olajšava prizna največ v višini dohodnine obračunane od pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Drugostopni davčni organ je z odločbo št. ... z dne 31. 3. 2009 zavrnil pritožbo. Tožnik ugovarja, da je dokončan spor z republiškim Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri Delovnem in socialnem sodišču pod opr. št. PS 795/2001 z dne 20. 5. 2005. Na podlagi navedene sodbe je bil tožnik proglašen za invalida I. kategorije z dnem upokojitve 6. 11. 2000 in ne dne 4. 7. 2002, kot je bilo navedeno z izpodbijano odločbo. Pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Oddelek v Kranju, se vodi pravdni postopek PD 180/2005, katerega je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s svojo sodbo PDP 421/206-5 z dne 24. 8. 2006 deloma razveljavilo in meritorno rešilo, da je družba A, zdaj B., dolžna tožniku vrniti 541.207,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2005 do plačila. Medsebojne terjatve se pobotajo do tega zneska tako, da je dolžna plačati le znesek 444.979,25 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2005 dalje do plačila. Tožena stranka A., zdaj B., je nakazala tožniku 1.312.915,00 SIT na podlagi nepravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča Ljubljana. Sredstva so bila nakazana na račun, ki ga skrbnik ni navedel, brez vednosti skrbnika in na neveljavni podlagi. Plačilo je bilo tako narejeno na neveljavni pravni podlagi, ker je sodba izdana v sporu med B. in tožnikom postala pravnomočna šele septembra 2006. Iz navedenega razloga je napadena odločba nezakonita. Drugostopni organ v obrazložitvi navaja vsebino določbe 5., 15., 23., 24. in 25. člena ter 1. odstavka 29. člena ZDoh-1. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je izplačevalec A., zdaj B. tožniku v letu 2005 za obdobje od novembra 2000 do januarja 2002 izplačal dohodek iz naslova plače, nadomestila plače in povračil stroškov v zvezi z delom v višini 1.773.958,00 SIT, od katerega so bili plačani prispevki v višini 392.045,00 SIT. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je naveden dohodek tožniku štel v davčno osnovo v višini 1.381.913,00 SIT. Ker je bil izplačan na podlagi sodne odločbe za več let nazaj, se je obdavčil po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. Od zneska odmerjene dohodnine se je na koncu odštela tudi akontacija, ki je bila od tega dohodka plačana že med letom. Tožnik ugovarja, da je bil naveden znesek plačan na podlagi nepravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v Kranju, in brez njegove vednosti na račun, katerega ni sporočil izplačevalcu dohodka. Glede na določbo 15. člena ZDoh-1 se dohodnino obdavčijo dohodki, ki jih zavezanec pridobi v posameznem davčnem letu. Za obdavčitev dohodkov iz dohodnine je bistveno, da je bil dohodek tožniku izplačan ali mu kako drugače dan na razpolago. Tožnik ne ugovarja, da sporni dohodek v letu 2005 ni bil izplačan. S tem je dohodek štet za dohodek tožnika in se kot tak tudi obdavči. Dohodek se šteje za obdavčljivega in zapade pod obdavčitev že na podlagi izplačila. Dejstvo, da je bil dohodek izplačan na podlagi nepravnomočne sodne odločbe in brez vednosti skrbnika, na obdavčitev spornega dohodka v konkretni zadevi ne more vplivati.

Tožnik se z odločitvijo davčnih organov ne strinja in preko skrbnika C.C. vlaga dne 4. 5. 2009 tožbo, ter dne 13. 11. 2009 popravek tožbe, v kateri ugovarja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi neverodostojne listine in da davčna organa nista pravilno ugotovila dejanskega stanja. Tožnik je bil s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. PS 795/2001 invalidsko upokojen dne 6. 11. 2000. Tožnik ni prejel nobenega dohodka iz delovnega razmerja, saj sodba, razen v delu o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja z dne 6. 11. 2002, nikoli ni postala pravnomočna. Določbe o izplačilu plač za obdobje od 6. 11. 2000 do 4. 7. 2002 sta s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani o invalidski upokojitvi postale brezpredmetne. Po mnenju tožnika bi bilo potrebno postopek ustaviti do pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Glede na navedeno, tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi).

Davčni organ v odgovoru na tožbo navaja, da je z dohodnino obdavčen vsak dohodek fizične osebe razen tisti, ki je iz obdavčitve izrecno izvzet po ZDoh-1. V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik v letu 2005 prejel nakazilo v neto višini 1.312.915,00 SIT od izplačevalca B. Tožnik ugovarja, da je do izplačila prišlo na podlagi nepravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Dohodek v skladu s 15. členom ZDoh-1 zapade pod obdavčitev v trenutku, ko je izplačan. Na obdavčitev nima vpliva okoliščina, da je izplačan na podlagi nepravnomočne sodbe. Kolikor bi se naveden znesek vrnil izplačevalcu, bi lahko tožnik zahteval obnovo postopka odmere dohodnine za leto, v katerem je bil znesek vključen v obdavčitev in bi se mu ponovno odmerila dohodnina brez upoštevanja tega dohodka. V skladu z navedenim davčni organ predlaga zavrnitev tožbe.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 z dne 12. 10. 2006, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 13. členu določa, da sodišče lahko odloča v senatu treh sodnikov ali po sodniku posamezniku. Na podlagi določil 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1 je zadevo obravnaval sodnik posameznik, saj gre za enostavno dejansko in pravno stanje,

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave, na podlagi določil 59. člena ZUS-1, saj za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Oba davčna organa sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Sodišče se glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim v celoti sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1.

Sodišče v danem primeru presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane prvostopne odločbe o odmeri dohodnine za leto 2005. Tožnik tako v pritožbi, kot tudi v tožbi navaja, da je družba A., zdaj B. nakazala tožniku znesek 1.312.915,00 SIT na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča iz Ljubljane. Tožnik ugovarja, da je do izplačila prišlo na podlagi nepravnomočne sodbe citiranega sodišča. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča tožnik tako ne zanika, da je navedeni znesek tudi prejel. Tožnik je tudi v napovedi za odmero dohodnine navedel, da je v letu 2005 prejel dohodke iz delovnega razmerja, ki so bili na podlagi sodne odločbe izplačani za več let nazaj. Kot je tožniku pravilno pojasnila že davčni organ, iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je izplačevalec A., zdaj B., tožniku v letu 2005 za obdobje od novembra 2000 do januarja 2002 izplačal dohodek iz naslova plače, nadomestila plače in povračil stroškov v zvezi z delom v višini 1.773.958,00 SIT, od katerega so bili plačani prispevki v višini 392.045,00 SIT. Naveden dohodek je bil vštet v davčno osnovo v višini 1.381.913,00 SIT. Dohodek v skladu z določbo 15. člena ZDoh-1 zapade pod obdavčitev v trenutku, ko je izplačan. Tudi po presoji sodišča dejstvo, da je bil dohodek izplačan na podlagi nepravnomočne sodne odločbe in brez vednosti skrbnika, na obdavčitev tega dohodka v konkretni zadevi ne more vplivati. Za obdavčitev dohodkov z dohodnino je bistveno, da je bil dohodek tožniku dejansko izplačan in mu tako bil dan na razpolago. Dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let za nazaj, se v skladu z določbo 1. in 2. odstavka 103. člena ZDoh-1 vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. V skladu z določbo 103. člena ZDoh-1 je bila za izračun povprečne stopnje enoletnih dohodkov ugotovljena osnova v višini 1.381.913,00 SIT in upoštevana povprečna stopnja v višini 17,68176 %, dohodnina od teh dohodkov pa znaša 244.347,00 SIT.

Ker je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.


Zveza:

ZDoh-1 člen 15, 103/1, 103/2.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ3Njk5