<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba I U 1156/2013
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.1156.2013

Evidenčna številka:UL0008117
Datum odločbe:29.10.2013
Senat, sodnik posameznik:Marjanca Faganel (preds.), Zdenka Štucin (poroč.), Bogdana Bradač
Področje:DAVKI
Institut:dohodnina - dohodek iz kapitala - prepis dobička kapitalskemu deležu družbenika - družba z neomejeno odgovornostjo - dividenda

Jedro

Iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 torej izhaja, da se z dohodnino obdavči že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki se na podlagi 94. člena ZGD-1 opravi na temelju letnih računovodskih izkazov na koncu vsakega poslovnega leta.

Sodišče se strinja s stališčem, da je dobiček kapitalskemu deležu družbenikov pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Davčni urad Celje je pravnemu predniku tožeče stranke A. d.n.o. v postopku davčnega nadzora obračunavanja in plačevanja davčnega odtegljaja od dividend iz naslova pripisa dobička kapitalskim deležem družbenikov za leti 2006 in 2007 z izpodbijano odločbo odmeril in naložil v plačilo davčni odtegljaj iz naslova dividend (dobička v d.n.o.) za leto 2006 v znesku 8.910,08 EUR s pripadajočimi obrestmi od 31. 3. 2007 do dneva izdaje odločbe in za leto 2007 v znesku 10.098,20 EUR, s pripadajočimi obrestmi od 31. 3. 2008 do dneva izdaje odločbe.

Iz obrazložitve sledi, da je navedena družba v letih 2006 in 2007 izkazala čisti dobiček, vendar v nasprotju z 90. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), po katerem se kot dividenda obdavčuje tudi pripis dobička kapitalskemu deležu, ni izračunala, odtegnila in plačala davčnega odtegljaja iz naslova dividend. Dobiček, ki ga ustvari družba z omejeno odgovornostjo, se namreč kapitalskim deležem družbenikov pripiše avtomatično na podlagi zakona (94. člen ZGD-1), ko je potrjeno oziroma sprejeto letno poročilo. S tem dnem nastane davčna obveznost, davek pa se izračuna in plača od dosežene dividende (91. člen ZDoh-2) po stopnji 20% in se šteje kot dokončen davek (132. člen ZDoh-2). Izračun dohodnine od dividend se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, zanj pa je zavezana oseba, ki izplačuje dohodke, obdavčljive po ZDoh-2, v obravnavanem primeru odvetniška družba kot izplačevalka.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-21-4/2012-3 z dne 28. 6. 2013 pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v svojih razlogih v celoti pritrdilo stališču organa prve stopnje, da zakon obdavčuje že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, ta pa je opravljen s potrditvijo oziroma s sprejemom letnega poročila. Ne glede na splošno opredelitev zmanjšanja lastniškega deleža kot obdavčljive odsvojitve kapitala, ZDoh-2 v 95. členu kapitalske deleže v osebnih družbah ureja drugače. V skladu z 9. točko se tako izplačilo deleža v dobičku družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, ne šteje kot obdavčljiva odsvojitev kapitala. To je posledica dejstva, da se dobiček, ki se ustvari tekom poslovnega leta, avtomatično pripiše posameznim družbenikom in se v trenutku pripisa tudi obdavči. Letno poročilo za leto 2006 je bilo sprejeto 31. 3. 2007, zato je obdavčitev pravilno utemeljena z določbami ZDoh-2, ki velja od 1. januarja 2007 dalje. Drugi pritožbeni očitki pa po mnenju tožene stranke niso predmet presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja. Uvodoma opozarja, da je bila k predložitvi obračuna davčnega odtegljaja pozvana šele malo pred potekom zastaralnega roka, kar je zoper načela davčnega postopka, ki naj bi bil zavezancem prijazen. Do objave Pojasnila z dne 6. 12. 2010 zavezancev ni pozivala k predložitvi obračunov, kar jasno kaže na stališče, da davka od pripisa dobička ni potrebno plačevati. Vztraja tudi pri ugovoru neenakega obravnavanja davčnih zavezancev. Že iz pojasnila Generalnega davčnega urada z dne 10. 4. 2012 izhaja, da je nadzor potekal v skladu s sprejetimi navodili in usmeritvami, komu bo davčna uprava pozive poslala, saj ti vsem niso bili poslani.

Izpodbijana odločba temelji tudi na napačni razlagi 94. člena ZGD-1, ki je po prepričanju tožeče stranke dispozitivne narave in zgolj računovodskega značaja.

Družba z neomejeno odgovornostjo je pravna oseba. Njen dohodek je obdavčen po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in je zato nadaljnja obdavčitev dobička z dohodnino nezakonita in protiustavna in povzroča dvakratno obdavčitev dobička. Hkrati opozarja, da je po 96. členu ZGD-1 razpolaganje družbenika s kapitalskim deležem omejeno in na izraz „dvig iz blagajne“, saj v praksi družbeniki dobička ne dvigajo na blagajni družbe.

Zgrešeno je po mnenju tožnika tudi stališče, da ZDoh-2 velja tudi za davčni odtegljaj za leto 2006, ker je bilo v tem letu potrjeno poslovno poročilo. Stališče je nezakonito, ker je bilo 31. 3. 2007 davčni upravi posredovano samo letno poročilo, družba z neomejeno odgovornostjo pa ni dolžna sestavljati in davčni upravi predlagati poslovnega poročila.

Nezakonito in neutemeljeno so tožeči stranki zaračunane tudi zamudne obresti. V zamudo namreč nikoli ni prišla, saj je davčni organ vse do 31. 5. 2011 skladno z lastnim stališčem, da družbe z neomejeno odgovornostjo davčnega odtegljaja ne plačujejo in zato davčnega obračuna ne predlagajo, k predložitvi spornega obračuna ni nikoli pozval.

Na podlagi navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 se kot dividenda in s tem kot dohodek iz kapitala obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika. Iz navedene določbe torej izhaja, da se z dohodnino obdavči že pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki se na podlagi 94. člena ZGD-1 opravi na temelju letnih računovodskih izkazov na koncu vsakega poslovnega leta, kar v zadevi niti ni sporno. Spor je najprej o vprašanju, ali so določbe 94. člena ZGD-1, po katerih se družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo pripadajoči dobiček na koncu poslovnega leta pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, zavezujoče (kogentne) narave, kot meni tožena stranka, ali pa je določba dispozitivna, kot zatrjuje tožeča stranka.

Po prvem odstavku 94. člena ZGD-1 se na koncu vsakega poslovnega leta na temelju računovodskih izkazov ugotovi dobiček ali izguba in se vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku ali izgubi. Po drugem odstavku tega člena se družbeniku pripadajoči dobiček pripiše njegovemu kapitalskemu deležu; izračunani delež družbenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, se odpišeta od kapitalskega deleža.

Iz zakonskega besedila dispozitivnost citirane norme ni razvidna. Za presojo tudi ni odločilna njena umeščenost v oddelek, ki ureja pravna razmerja med družbeniki ter določba 79. člena, po kateri se pravna razmerja med družbeniki uredijo z družbeno pogodbo. Bistvena za presojo pravne narave obravnavane določbe je njena vsebina. Ta pa, glede na predmet urejanja (letni računovodski izkaz) presega notranja razmerja v družbi in predstavlja materijo, ki jo zakon ureja na obvezen način. Skladno s tretjim odstavkom 53. člena ZGD-1 za osebne družbe, pri katerih je za njihove obveznosti neomejeno odgovorna fizična oseba, določbe osmega poglavja ZGD-1, ki se nanašajo na poslovne knjige in letno poročilo, ne veljajo v celoti. Tako zanje ne velja 64. člen ZGD-1, ki določa obvezne sestavine kapitala in njihovo uporabo. Uporaba (delitev) dobička oziroma pokrivanje izgube v družbi z neomejeno odgovornostjo je zato na enak, kogenten način, specialno določena s 94. členom ZGD-1. Bistvo ureditve je, da se ugotovljeni dobiček oziroma izguba neposredno odrazi v višini kapitala in s tem v višini kapitalskih deležev, ki pripadajo posameznim družbenikom.

Sodišče se po navedenem strinja s stališčem, da je dobiček kapitalskemu deležu družbenikov po shemi, dogovorjeni z družbeno pogodbo oziroma določeni v 95. členu ZGD-1, pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov, ki je v obravnavanem primeru tožeča stranka niti ne zatrjuje.

Očitno neutemeljen je tudi tožbeni očitek dvojne obdavčitve dobička. Z izpodbijano odločbo se namreč pravnemu predniku tožeče stranke nalaga davčni odtegljaj iz naslova dividend (kapitalskemu deležu družbenikov pripisanega dobička) kot plačniku davka (58. člen ZDavP-2) za davčnega zavezanca - fizično osebo in ne gre za ponovno obdavčitev dobička pravne osebe. Ker gre za davčni odtegljaj od dohodka družbenika, doseženega v letu 2007, je uporaba ZDoh-2 utemeljena tudi, ko je h kapitalskim deležem družbenikov pripisan dobiček, ki ga je družba dosegla v letu 2006. Kot že navedeno, je dobiček kapitalskim deležem družbenikov pripisan na podlagi zakona z dnem sprejema letnega poročila družbe. Tega pa mora (tudi) družba z neomejeno odgovornostjo sestaviti v roku treh mesecev po koncu poslovnega leta (prvi odstavek 54. člena ZGD-1).

Tožbi pa tudi ni mogoče slediti v delu, ki se nanaša na zamudne obresti. Obresti so tožniku obračunane in naložene v plačilo skladno s 95. členom ZDavP-2 za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe.

Izpodbijana odloča je po navedenem po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Odločba je bila izdana pred potekom zastaralnega roka in ji v tem pogledu, ne glede na vzrok neažurnega ukrepanja, ni mogoče očitati nezakonitosti. Ugovor neenakega obravnavanja davčnih zavezancev pa iz izpodbijane odločbe in predloženega spisa ne izhaja. Zatrjevane diskriminatornosti obravnave tožeče stranke zgolj dejstvo, da k predložitvi obračuna davčnega odtegljaja niso bile pozvane vse družbe z neomejeno odgovornostjo, ne izkazuje. Da bi „selekcija“ zavezancev ne bila opravljena po objektivnih kriterijih, pa tožnik niti ne zatrjuje.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker so pravnorelevantna dejstva med strankama nesporna, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 90
Zakon o dohodnini (2004) - ZDoh-1 - člen 94
Datum zadnje spremembe:
29.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY3MDI4