<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba in sklep U 1595/2002
ECLI:SI:UPRS:2004:U.1595.2002

Evidenčna številka:UL01322
Datum odločbe:20.09.2004
Senat, sodnik posameznik:
Področje:DAVKI
Institut:davek na promet nepremičnin - poplačilo v izvršilnem postopku

Jedro

Neutemeljene so tožbene navedbe, da je odločba davčnega organa nezakonita, ker bi moralo izvršilno sodišče odločiti o poplačilu davka iz zneska, dobljenega s prodajo. Odločanje o načinu poplačila, ki se izvaja v izvršilnem postopku na podlagi izvršljive odmerne odločbe, ni predmet postopka odmere davčne obveznosti in tudi ne presoje sodišča v obravnavanem primeru.

Izrek

Tožba se zavrne.

Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave B, št. 44612-284/01-41-49/ML z dne 3. 1. 2002, s katero je bil tožniku odmerjen davek na promet nepremičnin od davčne osnove 9.776.699,00 SIT v znesku 195.534,00 SIT. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 3. člen Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-1, Uradni list RS, št. 57/99), ki določa, da je promet nepremičnin vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Pojasnjuje, da davčni organ v odmernem postopku glede na vsebino pravnega posla, s katerim se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, presoja, ali gre za odplačen prenos nepremičnine, ki je podvržen plačilu davka na promet nepremičnin. Plačila za odsvojeno nepremičnino ne predstavlja le kupnina v denarju, izročena neposredno prodajalcu, ampak je lahko kupnina poravnana tudi v drugih oblikah, kot npr. v sporni zadevi s poplačilom upnikov v izvršilnem postopku. Tožena stranka meni, da predstavlja prodaja zastavljene nepremičnine na javni dražbi, ki jo opravi sodišče zaradi poplačila terjatev upnikov, odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, pri katerem ima v smislu določb ZDPN-1 dolžnik v izvršilnem postopku položaj prodajalca nepremičnine. Zavezanec za davek na promet nepremičnin pa je po izrecni določbi 1. odst. 4. člena (pravilno: 5. člena) prodajalec nepremičnine. Tožena stranka meni, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita. (Pri)tožnik nastopa kot bivši lastnik kot prodajalec nepremičnine, zato je po določbi 4. člena (pravilno: 5. člena) ZDPN-1 zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin, saj niti ta zakon niti zakon, ki ureja prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku na javni dražbi, ne določata, da se davek na promet nepremičnin ne plačuje od prenosa nepremičnin v postopku prisilne izterjave obveznosti. Podlaga za uvedbo postopka odmere davka na promet nepremičnin je bil sklep o domiku Okrajnega sodišča v C, v katerem je kot dolžnik in prejšnji lastnik oziroma solastnik nepremičnine, ki je bila prodana na javni dražbi, naveden (pri)tožnik. Ker je šlo za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, je (pri)tožnik zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin. Sklicevanje (pri)tožnika na stališče objavljeno v strokovni publikaciji je nepopolno, ker je bil davek na promet nepremičnin odmerjen (pri)tožniku kot bivšemu lastniku, ki ima z davčnega vidika položaj prodajalca in s tem zavezanca za davek. Določba, na katero se (pri)tožnik sklicuje, govori o poplačilu za zadnje leto zapadlih davščin, ki bremenijo nepremičnino, z izpodbijano odločbo odmerjeni davek pa je zapadel v plačilo v 30 dneh po vročitvi odločbe o odmeri davka.

Tožnik vlaga tožbo iz razlogov bistvene kršitve določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 76/98, 82/98, 91/98, 108/99, 37/01, 97/01), zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V konkretnem primeru je bila nepremičnina v lasti tožnika prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi in je v last kupca prišla na podlagi sklepa o domiku (pravilno: sklepa o izročitvi) nepremičnine izvršilnega sodišča v C, opr. št. In 99/00124 z dne 15. 10. 2001. V skladu z določilom 1. odst. 5. člena ZDNP-1 tožnik ni zavezanec za plačilo davka, saj je prodajo nepremičnine izvršilo sodišče. Zgolj dejstvo, da je lastnik nepremičnine ne pomeni, da je tudi zavezanec za davek oziroma prodajalec. V konkretnem primeru tožnik ni opravil prometa z nepremičnino in davčna obveznost ni nastala. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98) v 1. odst. 197. člena določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej: stroški izvršilnega postopka, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, in ostale prednostne terjatve. Od prodane nepremičnine v izvršilnem postopku je potrebno plačati davek na promet nepremičnin in davek od dobička iz kapitala. Navedena davka se poplačata v okviru določila 2. točke 1. odst. 197. člena ZIZ (Anton Bizjak, Šola civilnega prava, Nebra 2001). Po 4. točki 196. člena ZIZ se v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi poplačajo iz kupnine tudi država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine. V konkretnem primeru bi tako izvršilno sodišče moralo s sklepom o poplačilu odločiti tudi, da se iz prejete kupnine poravna davek na promet nepremičnin. Po navedenem tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da pritožbi ugodi ter odločbo prvostopnega organa odpravi oziroma podrejeno, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovni postopek. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov postopka in oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi, in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem postopku z vlogo, št. U-A07-3476/2002-3-R z dne 10. 10. 2002.

K prvi točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe upoštevalo podatke upravnih spisov in ugotovilo, da ni podlage za dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane ob upoštevanju 3. in 5. člena ZDPN-1. Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ocenila, da je tožnik zavezanec za davek na promet nepremičnin, zato se sodišče na te razloge, ki jih je prej povzelo, sklicuje, in jih skladno z določbo 2. odst. 67. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) na tem mestu ne ponavlja. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

Tožena stranka je pravilno ugotovila bistveno dejstvo, da je prišlo do prometa nepremičnin, t.j. do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-1, kar po presoji sodišča in sodni praksi pomeni tudi promet nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Po mnenju sodišča so neutemeljene tudi tožbene navedbe, da je odločba davčnega organa nezakonita, ker bi moralo izvršilno sodišče odločiti o poplačilu davka iz zneska, dobljenega s prodajo. V skladu z določbo 2. odst. 197. člena ZIZ se za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, poplačajo, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom. Omenjeno določilo ureja samo način poplačila terjatev iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, in ne vpliva na tožnikovo obveznost plačila davka, ki je nastala s tem, ko je bil opravljen promet nepremičnin. Odločanje o načinu poplačila, ki se izvaja v izvršilnem postopku na podlagi izvršljive odmerne odločbe, ni predmet postopka odmere davčne obveznosti in tudi ne presoje sodišča v obravnavanem primeru. Po drugi strani pa ZIZ v času odločanja prvostopnega organa še ni določal, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, prednostno poplača davek na promet nepremičnin, pri čemer ni potrebno, da je terjatev priglašena in izkazana z izvršilnim naslovom.

Po navedenem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odst. 59. člena ZUS. Z izrekom sodbe je zavrnjen tudi zahtevek za povrnitev stroškov, ker po določilu 3. odst. 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta.

K drugi točki izreka:

Po določi 1. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000, 93/01, 99/02 – odločba US, 73/03 – odločba US in 121/03) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po 3. odst. 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Sodišče je tožnika z dopisom z dne 21. 8. 2002, ki je bil tožniku vročen 22. 8. 2002, pozvalo, naj predlog dopolni skladno z določilom 3. odst. 13. člena ZST. Po prejemu poziva je tožnik sodišču dostavil svojo zadnjo dohodninsko odločbo in dohodninsko odločbo AA. Ker tožnik ostalih dokazil ni predložil, sodišče ocenjuje, da ni izkazano dejstvo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Po navedenem tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo mogoče ugoditi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davku na promet nepremičnin - ZDPN-1 - člen 3
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 197
Datum zadnje spremembe:
29.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUyNTQ1