Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5210cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT05
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 2619/2017-18Upravno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019davki - davek od drugih dohodkov - objektivne okoliščine - davčna goljufija - simuliran (navidezni) pravni poselV zadevi so podane številne objektivne okoliščine - indici, iz katerih izhaja, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo davčno goljufijo in je takšne posle zavestno sklepal ter svojo pravo voljo davčnemu organu zavestno prikril.
UPRS Sodba I U 968/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek16.04.2019dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - samoprijava - naknadna vplačila - premoženje družbeNaknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža.
UPRS Sodba I U 93/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek02.07.2019davek na promet nepremičnin - razdelitev solastnine - zmotna uporaba materialnega pravaPo presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi v obravnavani zadevi finančni organ moral upoštevati določilo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter davek odmeriti na navedeni pravni podlagi. Po omenjeni določbi ZDPN-2 se podvrže obdavčitvi le promet s tistim delom nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ki ga je posamezni solastnik dobil plačanega. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku, kot je to izrecno izpostavilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 54/2017 z dne 16. 5. 2018 (prim. zlasti tč. 15 obrazložitve).
UPRS Sodba I U 1577/2018-8Upravno sodiščeUpravni oddelek02.07.2019davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - pastorek - nepravilna uporaba materialnega zakonaNamen zakonodajalca je bil izenačitev pastorka oziroma pastorko kot oporočnega dediča z zapustnikovimi zakonitimi dediči prvega dednega reda. Gre za enako obravnavo razmerij med zapustnikom in potomci na eni strani ter zapustnikom in pastorki na drugi strani. Ta primerljivost temelji na oporočiteljevi volji, torej na volji zapustnika, ki je z oporoko določil pastorka kot svojega dediča. Za davčno obravnavo oporočnega dedovanja pastorkov je na podlagi 9. člena ZDDD nerelevantno ali je zapustnikov zakonec umrl pred zapustnikom. Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 29/2018 z dne 11. 6. 2019. Po presoji sodišča izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava (prvega in drugega odstavka 9. člena ZDDD). Ob pravilni uporabi materialnega prava bi bilo potrebno tožnico v konkretnem primeru oprostiti plačila davka na dediščino po pokojni B. B., že plačane zneske davka pa vrniti.
UPRS Sodba I U 308/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek19.06.2019davki prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - kršitev pravil postopka - poslovodna osebaPo presoji sodišča v predmetni zadevi tako ni nesporno ugotovljeno odločilno dejstvo (ki se izkazuje s podatki ZZZS), na kateri zavarovalni podlagi je bila tožnica zavarovana v obravnavanem obdobju. Utemeljeni so tožničini ugovori, da se skladno s prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po uradni dolžnosti podlaga istega zavarovanja lahko spreminja zgolj za naprej. Iz tožničinih navedb je namreč mogoče razumeti, da je bila tožnica zavarovana na drugi pravni podlagi (na zavarovalni podlagi 048), z izpodbijanimi odločbami pa naj bi ji bila za nazaj določena zavarovalna podlaga po 6. točki 15. člena ZZVZZ (na zavarovalni podlagi 048). Izpodbijanih odločitev v zvezi z omenjenimi tožbenimi navedbami ni mogoče preizkusiti, saj so v tem delu bistveno pomanjkljive, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
UPRS Sodba II U 285/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - zastarana terjatevČe davek ni plačan v z zakonom predpisanih rokih, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi. Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova, med katerimi je tudi izvršljiva odločba o odmeri davka.
UPRS Sodba IV U 9/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek14.02.2019davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - poračunavanje plačilTožnica v tožbi priznava, da je bila ves čas v zamudi s plačili ter da je svoje obveznosti poravnavala v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Prav tako so bila nekatera plačila izvršena na podlagi že izdanih sklepov davčnega organa oziroma na podlagi izvršenega pobota. Iz knjigovodske evidence, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je tožena stranka zatrjevana plačila upoštevala pri izračunu davčnega dolga po predmetnih sklepih. Prav tako je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožničine obveznosti je s plačili poravnala, upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi 97a. člena ZDavP-2. Razlogi, s katerimi organ druge stopnje odgovarja na navedbe tožeče stranke v pritožbi, so, kot rečeno, po presoji sodišča izčrpni in dovolj prepričljivi. Sodišče zato kot neutemeljen...
UPRS Sodba I U 368/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - naknadna vplačila - družbenikiTožba zoper sklep o obnovi postopka ni utemeljena, ker nezadostna skrbnost organa pri vodenju ugotovitvenega postopka začetka obnove postopka po uradni dolžnosti ne preprečuje. Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapital družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato...
UPRS Sodba I U 2803/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odmera akontacije dohodnine - ocena davčne osnoveV zadevi so izkazana odstopanja med dejanskimi zalogami in predloženimi karticami nabave in porabe materiala (pijače), ki jih je predložil tožnik, iz česar izhaja, da tožnik ne izkazuje pravilnega stanja zalog, kot je to obsežno in argumentirano pojasnil davčni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Posledično je zato pravilna ugotovitev, da tožnikov obračun za obravnavano obdobje temelji na neresničnih podatkih. Davčni organ je pravilno ocenil, da tožnik ni evidentiral vsega prometa, ki ga je v inšpiciranem obdobju izvajal v svojih lokalih (tožnik ni za vse svoje storitve prodaje pijač izdal račune). Tožnik v svojem računovodstvu ni zagotovil pravilnih in dovolj podrobnih podatkov, da bi omogočil pravilno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV (85. člen ZDDV-1) in tako v svojih obračunih DDV-O ni izkazal pravilne davčne osnove. Iz dejanskega stanja izhaja, da ni evidentiral vseh svojih prihodkov in je zato v...
UPRS Sodba I U 266/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek28.01.2019davek od dohodka iz dejavnosti - davčni obračun - statusno preoblikovanje - rok za priglasitev - materialni rok - izguba praviceRok, ki je določen za priglasitev davčne obravnave davčnemu organu po 303. členu in 297.a členu ZDavP-2, je po presoji sodišča materialni rok, saj predstavlja enega od zakonskih pogojev za uspešno uveljavljanje posebne davčne obravnave, ki se lahko na podlagi ZDoh-2 upošteva v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti, če dejavnost nadaljuje druga oseba in so pri tem izpolnjeni še drugi pogoji. Neizpolnjevanje pogojev ima glede načina uveljavljanja posebne davčne obravnave za posledico izgubo te pravice in ne pomeni nesorazmeren poseg oz. ne gre za kršitev načela sorazmernosti (6. člen ZDavP-2).
UPRS Sodba I U 2334/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršbaOb dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoji, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (tudi izredne BPP), je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP in upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Sklep o davčni izvršbi ima vse z zakonom predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V času izdaje izpodbijanega sklepa je tudi obstajal veljaven izvršilni naslov. Sklep o davčni izvršbi in izpodbijana odločba temeljita na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njunih obrazložitvah, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
UPRS Sodba I U 1667/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek08.03.2019begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strankUgotovitev tožene stranke, da predloženi dokumenti niso pristni oziroma so ponarejeni, je napačna, saj ne ustreza strokovnemu mnenju NFL z dne 21. 2. 2017. V tem mnenju NFL je izrecno rečeno, da „pristnosti oziroma ponarejenosti spornih listin ne morejo ugotavljati.“ Tožena stranka bi na podlagi mnenja NFL kvečjemu lahko ocenila, da predloženi dokumenti nimajo pomembne (zadostne) dokazne vrednosti zaradi izbrisov, popravljanja določenih podatkov, poškodovane podlage, pisanja z več pisali oziroma da je ta dokazna vrednost prešibka, da bi organ lahko zgolj na podlagi teh listin upošteval, da je tožnik izpolnil pogoj iz tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2. Tožena stranka bi zato morala v skladu s splošnim pravnim načelom pravice do izjave (obrambe) tožnika zaslišati oziroma mu dati možnost, da se izjasni o razlogih ali okoliščinah za strokovno ugotovljene popravke, poškodbe in način pisanja v predloženih listinah. Poleg tega bi morala sama...
UPRS Sodba I U 844/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek02.04.2019davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženjski pogojUgovori, ki se nanašajo na (ne)obstoj davčnega dolga in njegovo višino, niso predmet odločanja v tem upravnem sporu. Pri odločanju o odpisu davčnega dolga se upošteva davek, ki je bil tožnici odmerjen z izvršljivo odločbo. Pri odločanju o odpisu davčnega dolga se upošteva dejansko in pravno stanje v času izdaje izpodbijane odločbe.
UPRS Sodba I U 300/2019-19Upravno sodiščeUpravni oddelek05.03.2019davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - prikrito izplačilo dobička - dohodki iz delovnega razmerja - asignacijska pogodba - izogibanje plačilu davka - davčni odtegljaj - dokazovanje - zaslišanje - absolutno zastaranje pravice do odmere davka - pravica do informacije - sodelovanje v postopku - začetek davčnega inšpekcijskega nadzoraV pristojnosti davčnega organa je odločitev, v kolikšni meri in za katere vrste davka bo davčni inšpekcijski nadzor, upoštevaje 133. in 135. člen ZDavP-2, opravil. Podlago za začetek postopka oziroma njegovo razširitev daje davčnemu organu že zakon. Zato po mnenju sodišča ni potrebe, da bi bil za vsako vrsto davka in časovno obdobje izdan poseben sklep s posebno obrazložitvijo. 135. člen ZDavP-2 namreč določa, da se inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Dejstvo tudi je, da zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni pritožbe, kar določa peti odstavek 135. člena ZDavP-2. Pritožba je pri tem izključena ne le zaradi ekonomičnosti postopka, temveč predvsem tudi zaradi varstva javnega interesa, v katerem se izvaja inšpekcijski nadzor. Glede na to, da tožnik zahtevanih podatkov davčnemu organu ni posredoval, le-temu ni preostalo drugega kot da je sam ugotavljal vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem...
UPRS Sodba I U 937/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019davek od dohodkov pravnih oseb - verjetna davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - borzno posredniška družba - posojilo - neverodostojni računi - rok za izdajo odmerne odločbe - instrukcijski roki - pravica do izjaveTožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto karticah dobaviteljev in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (od leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov.
UPRS Sklep in sodba I U 1002/2017-52Upravno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019carina - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - zaključek tranzitnega postopka - udeležba drugih oseb - odgovornost glavnega izvajalca - skrbnost dobrega gospodarstvenikaPo prvem odstavku člena 220 CZS se mora v primeru, če znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, ni bil vknjižen v skladu s členoma 218 in 219 ali je bil vknjižen nižji znesek od zakonsko dolgovanega, vknjižba zneska izterjevanih dajatev ali preostalega izterjevanega zneska dajatev, opraviti v roku dveh dni, ki se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in lahko izračunajo zakonsko dolgovni znesek ter določijo dolžnika (naknadna vknjižba). Se pa po drugem odstavku tega člena, razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1), naknadna vknjižba ne opravi (med drugim) v primeru, če zakonsko dolgovani znesek dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo (točka b). Pri prevozu in nadzoru prevoza blaga tožnik ni spoštoval pravil obveznosti izvedbe...
UPRS Sodba III U 222/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek21.03.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopkaIz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
UPRS Sodba in sklep I U 2276/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek23.04.2019pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba - zavrženje - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - upravni aktV davčnem pravu do pobota pride ex lege, tj. po sili zakona, davčni organ pa nato takšen zakonski pobot le še ustrezno dokumentira v svojih evidencah in o njem obvesti zavezanca za davek. Vsled navedenega z obvestilom zavezancu za davek davčni organ ne ustvarja nobenih pravnih posledic oz. takšno obvestilo nima nobenega normativnega učinka, temveč gre, kot to pove že ime, le za obvestilo. Čim obvestilo samo po sebi ne ustvarja pravic in dolžnosti, pa ga ni mogoče obravnavati, kot da gre za odločbo (s katero je bilo meritorno odločeno v konkretni upravni zadevi), ki bi jo bilo moč izpodbijati s pritožbo po 229. členu ZUP, zato je treba po drugem odstavku 240. člena ZUP takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
UPRS Sodba I U 2161/2018-31Upravno sodiščeUpravni oddelek19.03.2019odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - izvor premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - dokazovanjeDavek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, v katere se vključujejo tako napovedani kot tudi nenapovedani dohodki. Ker se po tej določbi nepojasnjen porast premoženja lahko (in praviloma) ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj dokaznih sredstev zakon po navedenem ne omejuje. Vendar pa pravica stranke,...
UPRS Sodba I U 2599/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019dobiček iz kapitala - poslovni delež v gospodarski družbi - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačilaVelikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.

Izberi vse|Izvozi izbrane