Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5060cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba I U 2050/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek09.11.2010davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - ponovno odločanje o isti stvari - ista upravna zadevaZa isto upravno zadevo gre, kadar se na isti dejanski in pravni podlagi odloča o isti pravici ali obveznosti. Tožeči stranki je bil z dokončno odločbo z dne 22. 9. 2005 odmerjen davek od dobička pravnih oseb za leti 2003 in 2004, z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, pa se ji davek od dobička pravnih oseb za navedeni leti nalaga v doplačilo na povsem drugi dejanski in pravni podlagi. Njeno stališče, da gre za odločanje o isti obveznosti v smislu iste upravne zadeve, torej ne drži. Pogoji, pod katerimi sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, pri uvozu blaga ter kot prejemnik storitve (vstopni DDV), so določeni v 40. členu ZDDV. Sodišče se zato ne strinja s stališčem pritožbenega organa, kolikor ta pravico do odbitka DDV pogojuje z davčnim priznavanjem odhodkov na podlagi 12....
sodba I U 1100/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek16.09.2010nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera za nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost - zastaranje pravice do odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljiščaŠteje se, da so zemljišča komunalno opremljena v zahtevanem obsegu, če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno, javno elektroenergetsko ter na javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. Le za tako komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča je mogoče odmeriti nadomestilo za uporabo stavbnega zemjišča. Trditve o komunalni neopremljenosti parcele št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele. Zato bi moral organ tožnico pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze, česar pa ni storil in je posledično dejansko stanje o tem vprašanju ostalo nepopolno ugotovljeno.
sodba I U 1113/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek07.12.2010davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni poselOdločitev davčnega organa temelji na ugotovitvi, da ni izkazano, da bi storitve, navedene na obravnavanih dveh računih, opravila družba, ki je ta dva računa izstavila. Zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Odbitni DDV se namreč davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec.
sodba I U 1558/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek14.12.2010davek na dodano vrednost (DDV) - zamudne obresti - vračilo zamudnih obresti - preveč plačani ddv - vrnitev preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV)ZDavP, ki je veljal v času, ko je tožeča stranka plačala navedeni znesek davka, je v 99. členu določal, da davčni zavezanec plačuje davek na podlagi odločbe o odmeri davka, ki jo izda davčni organ; na podlagi obračuna, ki ga izvrši davčni zavezanec sam (samoobdavčitev) in na podlagi obračuna in vplačila davka, ki ga za davčnega zavezanca izvrši delodajalec oziroma izplačevalec od vsakega posameznega dohodka. Določba 2. odstavka 99. člena ZDavP-2, kot vse enake določbe v ZDavP in ZDavP-1, ne daje podlage za plačilo obresti, temveč iz kroga upravičencev do njih izključuje tiste, ki sami izračunajo in plačajo davek med letom in ga plačujejo z akontacijami.
sodba in sklep U 1595/2002Upravno sodiščeUpravni oddelek20.09.2004davek na promet nepremičnin - poplačilo v izvršilnem postopkuNeutemeljene so tožbene navedbe, da je odločba davčnega organa nezakonita, ker bi moralo izvršilno sodišče odločiti o poplačilu davka iz zneska, dobljenega s prodajo. Odločanje o načinu poplačila, ki se izvaja v izvršilnem postopku na podlagi izvršljive odmerne odločbe, ni predmet postopka odmere davčne obveznosti in tudi ne presoje sodišča v obravnavanem primeru.
sodba in sklep U 1938/2002Upravno sodiščeUpravni oddelek08.11.2004zamudne obrestiSodišče ugotavlja, da odločitev organa prve stopnje in tožene stranke v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, temelji na določbah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 97/01), za katerega je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004 ugotovilo, da je bil iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe, neskladen z Ustavo in določilo način izvršitve tako, da zamudne obresti v zadevah iz 406. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04) začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe. Ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo ima glede na določbo 43. člena ZUstS učinek razveljavitve, zato se skladno s 44. členom ZUstS razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Na navedeni podlagi je sodišče tožbi delno ugodilo in odločbo tožene stranke v zavrnilnem delu glede zamudnih obresti odpravilo,...
UPRS Sodba III U 94/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek16.02.2018davčna izvršba - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - več izvršilnih sredstevDopustna je istočasna uporaba več predmetov izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova in zoper istega davčnega zavezanca, vse z namenom uspešne izterjave davčnih obveznosti, davčni organ pa je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerne znesku davka, ki ga je treba izterjati.
sodba in sklep I U 249/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek13.12.2011davčni inšpekcijski nadzor - začetek postopka - sklepni razgovor - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - upravni spor - dopolnitev tožbe v upravnem sporuTožeči stranki je bil vročen sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. S tem se je začel postopek nadzora, ki se je na podlagi ter v skladu z odločbo druge stopnje kasneje v istem obsegu in z isto vsebino le ponovil in ne ponovno začel, zato ni bilo podlage za ponovno izdajo sklepa. Sklepni razgovor res ni bil opravljen, vendar ta kršitev ni bistvena, saj iz zbranih podatkov, pa tudi navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi opustitev razgovora vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Tožeča stranka bi morala kot proizvodna organizacija voditi analitične evidence ter na ta način spremljati nabavo in porabo materiala ter obenem omogočiti kontrolo njegove namenske porabe. Ker ustreznih evidenc za spremljanje proizvodnega procesa ni predložila, hkrati pa so bile ugotovljene tudi nepravilnosti pri vrednotesnju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter s tem nepravilnosti pri podatkih, na katerih temelji davčni obračun, so izpolnjeni pogoji za...
sodba I U 1156/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek29.10.2013dohodnina - dohodek iz kapitala - prepis dobička kapitalskemu deležu družbenika - družba z neomejeno odgovornostjo - dividendaIz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 torej izhaja, da se z dohodnino obdavči že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki se na podlagi 94. člena ZGD-1 opravi na temelju letnih računovodskih izkazov na koncu vsakega poslovnega leta. Sodišče se strinja s stališčem, da je dobiček kapitalskemu deležu družbenikov pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.
UPRS sodba U 2426/2002Upravno sodiščeUpravni oddelek27.11.2003dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, obdavčitev dohodkov, ki izvirajo iz več letPosebna olajšava za vzdrževane družinske člane se nanaša na dejansko vzdrževanje le-teh v letu, za katero se dohodnina odmerja, saj gre za obremenitev vseh dohodkov leta, za katero se dohodnina odmerja, tudi tistih, ki so bili izplačani za pretekla leta. Po presoji sodišča tožena stranka tožniku upravičeno ni priznala pravice do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana v letu 2001, kajti stroški vzdrževanja žene v letih 1993 do 1998 niso obremenili njegovih dohodkov, ki jih je prejel v letu 2001.
sodba U 524/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek21.06.2010dohodnina - davek od osebnih prejemkov - opcija - nadomestilo za ustanovitev opcije - prejemek v naraviPremije oziroma nadomestila za prodajo oziroma ustanovitev opcij spadajo med osebne prejemke, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi določbe 4. alineje 1. odstavka 15. člena ZDoh.
Sodba VIII Ips 293/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.10.2009razlika v plači - bibliotekar - dodatek za izvolitev v nazivV 27. členu Sprememb in dopolnitev KPDVIZ za leto 1999 je bil predviden prehod dodatka za bibliotekarje iz 80.f člena na 80.e člen šele takrat, ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo ti izvoljeni v naziv ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v naziv. V tej določbi so določeni kumulativni pogoji za prehod dodatkov, zato ne zadošča zgolj to, da je tožena stranka sprejela pravila o habilitaciji bibliotekarjev in da so bili ti izvoljeni v naziv bibliotekarja, temveč da zasedajo tudi delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v ta naziv.
Sodba in sklep II Ips 210/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2009premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pravnomočnost - razsojena stvar (res iudicata) - učinki pravnomočnosti - ponovno razpravljanje o utemeljenosti pravnomočne sodne odločbe - povzetek pravnomočne odločitve v izrek sodbe - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja preteklega pravnega razmerja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - menjalna pogodba - posebno premoženjeZa pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, odločitev o zahtevku pa, zavedajoč se njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe. Kajti le izrek sodbe (s katerim je odločeno o tožbenem zahtevku oziroma o zahtevku iz nasprotne tožbe, 333. člen ZPP) postane pravnomočen, v izrek povzeta pravnomočna odločitev pa dobi tudi nove časovne meje pravnomočnosti.
Sklep II Ips 736/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.04.2009sklep o poplačilu - prodaja nepremičnine na dražbi - obračun terjatev - edini upnik kot kupec nepremičnineV situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.
UPRS Sodba I U 1265/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2018davek od dohodkov pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig in evidenc - račun za opravljene storitve - obvezne sestavine računa - navidezni posel - povračila potnih stroškov - neverodostojna listina - nepriznani odhodkiTožeča stranka v postopku ni predložila nobenih poslovnih listin (pogodb, poročil, specifikacij), kljub temu, da je bila s strani prvostopenjskega davčnega organa k temu večkrat pozvana. Predložila je zgolj pisna pojasnila družbe B. d.o.o. in odvetnika E.E. v zvezi z zaračunanimi storitvami, dodatno pa je vsebino storitev pojasnjeval direktor tožeče stranke. Navedena pojasnila so enako splošna kot opisi storitev na spornih računih, zato tudi na njihovi podlagi ni mogoče zaključiti, da gre v primeru izdatkov po spornih računih za davčno priznane odhodke v smislu prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2. Tožeča stranka ob ugotovljeni neverodostojnosti knjigovodskih listin po merilih SRS ni uspela dokazati resničnosti poslovnih dogodkov, posledično pa tudi ne, da so bili odhodki po spornih računih potrebni za pridobivanje prihodkov.
UPRS Sodba I U 226/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek25.10.2018davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - odvzem pravice - ugovor zastaranja - pravica do izjave - kršitev pravil postopkaTožnik v pritožbenem postopku ni bil seznanjen s sklepno ugotovitvijo tožene stranke, da dvigalo LIV 1175 ni bilo uporabljeno za namene tožnikovih obdavčenih transakcij in da zato ni izpolnjen 3. od navedenih pogojev za odbitek vstopnega DDV po obravnavanem računu, ki je drugačna kot se ugotavlja v odločbi prve stopnje. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se o ugotovitvi izjavi in predloži dokaze o resničnosti svojih trditev. Dejanske ugotovitve ne utemeljujejo zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi predhodno navedenega 4. pogoja, torej sklepa, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Zavezancu je treba v primeru, če z objektivnimi dejavniki na njegovi strani ni mogoče dokazati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, priznati pravico do odbitka vstopnega DDV.
VSRS Sklep X Ips 166/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - odbitek vstopnega DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - uporaba nepremičnine - standard obrazloženosti - neopredelitev do tožbenega ugovora - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiUtemeljen je očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb, s katerimi je revident uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava glede obveznosti plačila vstopnega DDV. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo pravno podlago, ki predpisuje pogoje za priznanje pravice do odbitka DDV, ni pa pojasnilo, zakaj je v obravnavanem primeru ugotovitev, da ti pogoji niso izpolnjeni glede nakupa nepremičnine septembra 2008, podlaga ne le za nepriznanje pravice do dobitka DDV temveč tudi za odmero DDV, ki ga mora revident plačati. Še več, do teh tožbenih navedb se sploh ni opredelilo, odgovor na tožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava v delu, ki se nanaša na obveznost plačila DDV, pa tudi iz vsebine drugih navedb v obrazložitvi sodbe ne izhaja.
Sodba X Ips 1318/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2008davek od dobička pravnih oseb - slovenski računovodski standardi - rezervacije - oblikovanje rezervacij - podlaga za oblikovanje rezervacij - odprava rezervacij - stroški investicijskih vlaganj - amortizacija - slabo ime - nakup sredstev - nakup poslovnega deleža - najemna pogodba - verodostojna listina - dokazilo o lastništvu - podnajemna pogodba - zamudne obresti - odločba Ustavnega sodišča - izvršljivostSklep poslovodstva za oblikovanje dolgoročne rezervacije mora imeti podlago. Ta pa mora biti takšna, da je na njeni osnovi dopustno oblikovati rezervacijo. Rezervacijo na račun slabega imena je dopustno oblikovati le pri naložbi v podjetje, kar pomeni, da bi morala tožeča stranka pridobiti poslovne deleže d.o.o.. Rezervacije za slabo ime pa ni dopustno oblikovati pri nakupu premoženja d.o.o.. Formalna pomanjkljivost - napačna navedba o lastništvu nepremičnine ne povzroči neveljavnosti celotne podnajemne pogodbe, če ima najemodajalec upravičenje oddati to nepremičnino v podnajem.
VSRS Sklep X Ips 356/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - uporaba nepremičnine - namen uporabe nepremičnine - obdavčena dejavnost - dokazovanje v davčnem postopku - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev pravice do poštenega sojenja - ugoditev revizijiSodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika revidenta in predlagane priče, vendar v nobenem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ni pojasnilo odločitve, da glavne obravnave ne bo opravilo. Revident je določeni ugotovitvi dejstev in sklepu o dejanskem stanju s strani tožene stranke oporekal s tem, ko je sodišču prve stopnje predlagal izvedbo dokazov za drugačno presojo ugotovljenih dejstev, in mu posledično očital, da predlagani dokazi niso bili izvedeni v skladu z ZUS-1. Ni torej nasprotoval le izvedenim zaključkom glede ugotovljenega dejanskega stanja, temveč se zavzema za ugotovitev dejstev, ki bi pripeljala do drugačne odločitve o njegovem namenu, da bo s predmetnima nepremičninama opravljal z DDV obdavčeno dejavnost in posledično do drugačne odločitve o dodatni odmeri DDV. Opustitev obrazložitve glede neoprave glavne obravnave in zavrnitve dokaznih predlogov pa pomeni, da skladno z ustavno zagotovljeno pravico...
VSRS Sodba X Ips 417/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ugovor retroaktivne uporabe zakonske določbe - rok za izdajo odločbe - obdobje obdavčenja - lex specialisDoločbi 125. člena ZDavP-2 in petega odstavka 68. člena ZDavP-2 nista v nasprotju, temveč je določba petega odstavka 68. člena specialna glede na 125. člen ZDavP-2. Za postopek v zvezi z odmero davka od nepojasnjenih virov dohodka je zakonodajalec rok za izdajo odločbe namreč drugače uredil oziroma je določil drugačno obdobje, za katerega se ta davek lahko odmeri. Ta postopek se lahko, kot v obravnavanem primeru, uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden, in zakon ne določa enako kot v 125. členu ZDavP-2, da odmera ni mogoča, ko do izdaje odločbe od dne, ko je bilo treba davek napovedati, obračunati in odtegniti, poteče več kot pet let. V konkretnem primeru gre pri 68. členu ZDavP-2 za lex specialis in ne za nedovoljeno retroaktivno uporabo določbe, ki bi neustavno posegala v pridobljene pravice.

Izberi vse|Izvozi izbrane