Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5148cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba II U 96/2017-19Upravno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019izvršba - davčna izvršba - terjatev - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - vrnitev zadeve v ponovni postopekPravnomočna odprava odločbe brez vrnitve v ponovni postopek učinkuje drugače, kot njena pravnomočna odprava z vrnitvijo v ponoven postopek. V prvem primeru je upravni organ dolžan odvzeto vrniti, saj izterjana oziroma prostovoljno plačana obveznost ne bo ponovno odmerjena. Kadar pa je odmera vrnjena v nov postopek, niso podani pogoji za vračilo obveznosti, ki je bila prisilno izterjana ali prostovoljno izpolnjena.
UPRS Sodba II U 108/2017-15Upravno sodiščeUpravni oddelek22.05.2019davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - obstoj terjatve - obseg terjatve - tožbeni ugovoriTožnik v upravnem sporu ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj in obseg terjatve, ki jo ima do svojega dolžnika, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
UPRS Sodba I U 310/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek22.01.2019davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - povezane osebe - neverodostojne listine - prekinitev postopka - prekoračitev roka - instrukcijski rok - pravica do informacijeIz spisov sledi, da je bil tožnik pred začetkom nadzora poučen o pravici, da je navzoč pri nadzoru in tekoče obveščen o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih pri nadzoru. Obveščen je bil tudi o nameravanih poizvedbah, opravljenih v okviru mednarodne pomoči pri tujih davčnih organih, in seznanjen z rezultatom teh poizvedb. Medtem ko mu je bila prošnja za posredovanje podatkov o vsebini nameravanih poizvedb utemeljeno zavrnjena ter pri tem skladno z določbami 139. člena ZDavP-2 pojasnjeno, da bi informacija o tem, od katere države in za katere podatke je davčni organ opravil poizvedbo, lahko onemogočila oziroma otežila potek in namen davčnega inšpekcijskega nadzora. Gre za zaključek, ki se očitno navezuje na ugotovitve davčnih organov o nekorektnem sodelovanju tožnika v postopku nadzora in iz katerih izhaja logičen sklep, da bi se le-to lahko nadaljevalo tudi z oviranjem poizvedb pri tujih organih in s tem vplivalo na verodostojnost zbranih podatkov.
UPRS Sodba II U 120/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek15.05.2019davčna izvršba - odpust obveznosti - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - prednostna terjatevNa obveznost plačila prispevkov za socialno varnost za zasebnike odpust obveznosti ne učinkuje.
UPRS Sodba I U 1610/2017-26Upravno sodiščeUpravni oddelek11.01.2019davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo in nov dokazTožnik okoliščin, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni verjetno izkazal, saj je obnova izredno pravno sredstvo, ki se ne more predlagati zaradi kršitev pravil postopka, medtem ko pa je tožnik obnovo predlagal zaradi zaslišanj prič oz. izjav prič, ki so bile dane na zaslišanjih v kazenskem postopku od dne 11. 11. 2016 dalje, kar pa ni nov dokaz, temveč bi šlo lahko za kršitev pravil dokaznega postopka, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
UPRS Sodba II U 374/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek22.05.2019dohodnina - odmera dohodnine - pavšalne in neizkazane navedbe - akontacija davka - davčna olajšavaTožnica tako v pritožbi kot v tožbi zgoraj navedeno odločitev izpodbija s pavšalno trditvijo, da ji je dohodnina previsoko odmerjena. Te trditve tožnica ne konkretizira, sodišče pa ji glede na podatke spisa ne pritrjuje.
UPRS Sodba II U 345/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek05.06.2019dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - davčna olajšava - davčna osnovaČe je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke, nižji od odbitkov, znesek odbitkov ne more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.
UPRS Sodba I U 2534/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na nepremičnine - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - zazidano stavbno zemljišče - institut exceptio illegalisPoglavje VI ZSZ/84 in Odlok o NUSZ/2014 po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, nista pričela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. V obravnavanem primeru to pomeni, da odloka, ki je prenehal veljati 1. januarja 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Spremembo ali dopolnitev odloka pa po presoji sodišča pomeni tudi vsakoleten sklep o spremembi vrednosti točke, ki ga, kot določa prvi odstavek 13. člena Odloka NUZS/2004, sprejme svet mestne občine do konca leta za naslednje leto in z njim določi novo vrednost točke. Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki...
VSRS Sodba in sklep X Ips 98/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.05.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - povezane pravne osebe - neodvisno tržno načelo - ekonomska korist - transferne cene - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugoditev revizijiDejstvo, da fizični osebi kapitalsko obvladujeta družbo P. DEV, s katero je revidentka poslovala kot s povezano osebo, samo po sebi ni pravno odločilno, če ni hkrati ugotovljeno tudi, da je revidentka nadomestilo oziroma dobiček (v obravnavanem primeru iz naslova nižjih transfernih cen) dejansko zagotovila družbenikom. Iz prvega stavka 7. točke 74. člena ZDDPO-2 namreč izhaja, da mora biti prikrito izplačilo dobička izvršeno kvalificiranemu družbeniku, ki ima v družbi več kot 25 % delež, torej je lahko le slednji prejemnik nadomestila oziroma koristi. V davčnem inšpekcijskem postopku ugotovljene dejanske okoliščine ne dajejo podlage za ugotovitev, da je v obravnavani zadevi šlo za prikrito izplačilo dobička lastnikom revidentek oziroma da so bili dejansko deležni ugodnosti, nastalih iz poslovanja družbe s povezano nemško družbo. Revizija namreč utemeljeno opozarja, da se beseda "posredno" nanaša zgolj na lastništvo. Iz izpodbijane sodbe pa ne izhaja, da...
VSRS Sodba X Ips 21/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiUpravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti). Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.
UPRS Sodba I U 2171/2018-21Upravno sodiščeUpravni oddelek19.12.2018davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvo - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerjaTožeča stranka je imela, z ozirom na določbe (v inšpiciranem obdobju veljavnega) 65. člena ZZdrS, zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih zdravnikov pravico, da sklepa podjemne pogodbe tudi s svojimi lastnimi zaposlenimi zdravniki, zato je treba to spoštovati tudi pri obdavčitvi. V zvezi z dohodki, ki so bili izplačani po pogodbah, sklenjenih z zdravniki samostojnimi podjetniki, izhaja stališče, da so bile te pogodbe sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi in se zato dohodki zdravnikov, ustvarjeni na podlagi neveljavnih pogodb, ne morejo obdavčiti kot dohodki po 46. členu ZDoh-2, kot je to storila tožeča stranka. Sodišče je tudi te dohodke napačno ovrednotilo kot dohodke iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2) ampak je tudi dohodke teh zdravnikov (zaposlenih pri tožeči stranki) treba, enako kot dohodke zdravnikov, ki so bili zaposleni drugje, davčno obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
UPRS Sodba I U 915/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek19.02.2019davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - davek na nepremično premoženje večje vrednosti - izpodbijanje izvršilnega naslovaPredmet presoje v tem postopku je le sklep o davčni izvršbi, zato tožbene navedbe, ki se nanašajo na opravljeno cenitev in način poplačila dolga, ne morejo vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa o davčni izvršbi. V zvezi s tožbeno navedbo glede napačno upoštevane davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sodišče pojasnjuje, da po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s tožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da toženka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
VSRS Sodba X Ips 378/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.04.2018obresti od preveč plačane carine - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - pravna praznina - vodilna obrestna mera ECB - analogija - evropska medbančna obrestna mera (EURIBOR) - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiObresti pri vračilu preveč plačane carinske dajatve po vsebini niso zamudne obresti. Uporaba določb ZDavP-2 tudi za obresti glede vračila carinskih dajatev je določena s 3. členom ZDavP-2. Ker prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki ureja pravico do obresti v primerih, kot je obravnavani, glede višine obrestne mere napotuje le na 96. člen, drugi odstavek 241. člena CZS pa uporabe tega člena ne omogoča, gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti s pomočjo zakonske oziroma pravne analogije. S sklepanjem po podobnosti pravnih položajev je torej mogoče tudi za primere iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 na podlagi drugih določb ZDavP-2, ki urejajo podobne pravne položaje določiti obrestno mero v okvirih drugega odstavka 241. člena CZS. Pravni položaj zavezanca, ki je upravičen do vračila preveč odmerjene in plačane carinske dajatve, pa je glede višine obrestne mere do katere je upravičen za obdobje od plačila te dajatve do njenega vračila, povsem primerljiv...
UPRS Sodba I U 1077/2017-14Upravno sodiščeUpravni oddelek05.02.2019davek iz dobička od kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - naknadna vplačila - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času odsvojitve - vrednost kapitala v času pridobitve - poslovni delež v gospodarski družbiV poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
UPRS Sodba I U 2448/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek19.02.2019davek iz dobička od kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbi - osnovni kapital in osnovni vložki - obnova postopkaV poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
VSRS Sodba in sklep III Ips 30/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.03.2019davčna izvršba - zakonska cesija - rubež denarnih sredstev - neupravičena pridobitev - predhodno vprašanje - predhodno vprašanje v upravnem postopku - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanjaS sklepom o davčni izvršbi se davčnemu dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune (prvi odstavek 173. člena ZDavP-2). Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek istega člena). Z rubežem se terjatev ne prenese na novega upnika, niti ta ne dobi na njej zastavne pravice. S sklepom, s katerim se dovoli rubež denarne terjatve, se dolžniku prepove razpolaganje s terjatvijo, kar pomeni prepoved voljnega ravnanja, usmerjenega na spremembo pripadnosti terjatve (cesija, zastava), prepoved pa ne more poseči na področje prisilne zakonske ureditve, ki določa spremembo pripadnosti terjatve neodvisno od volje dolžnika. Po določbi 197. člena OZ lahko tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, zahteva od njega povračilo....
UPRS Sodba I U 1526/2016-15Upravno sodiščeUpravni oddelek04.12.2018odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prijava premoženja - izvor premoženja - bančni podatki - dokazno breme - dokazovanje - vnaprejšnja dokazna ocena - listinska dokumentacija - listinska dokazna močZavezanec svoje trditve v davčnem postopku dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V odsotnosti oziroma nezadostnosti listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva se (razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravic) dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, tudi s pričami. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj ZDavP-2, enako kot ZUP, dokaznih sredstev ne omejuje.
UPRS Sodba III U 201/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek07.02.2019dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - v tujini plačan davekZaključek toženke, da je tožnica dohodnino od italijanske pokojnine dolžna plačati v RS (in ne v Republiki Italiji) je skladna z določbami KIDO (2b. odstavek 19. člena). Pokojnina plačana iz skladov države pogodbenice se namreč obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik državljan in rezident te države. Tožnica ima sicer res dvojno državljanstvo, je pa nesporno davčna rezidentka RS in se zato pokojnina obdavči samo v RS. Vračilo plačanega davka od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, pa se uveljavlja v državi vira in skladno z njeno notranjo zakonodajo (drugi odstavek 29. člena KIDO).
UPRS Sodba I U 1748/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek15.01.2019zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davčna obveznost - dvig gotovine - višina obveznosti - pogoji za zavarovanjeZa zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
UPRS Sodba II U 449/2016-10Upravno sodiščeUpravni oddelek13.03.2019dohodnina - odmera dohodnine - zamuda roka - olajšave - stroški - čezmejni delovni migrant - zastaranje - uradna dolžnostTožnik napovedi za odmero dohodnine (niti kot samoprijavo) ni vložil, zato so neupoštevne tožbene navedbe, ki se nanašajo na primer, ko davčni zavezanec vloži napoved po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, kar se obravnava kot samoprijava. Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante uveljavlja, ampak se mu olajšava prizna po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.

Izberi vse|Izvozi izbrane