Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5522cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 1544/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - lastništvo zemljišč - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjigeSkladno s prvim odstavkom 49. člena ZG je odločilno lastništvo gozdov, saj pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov. Zemljiška knjiga je javna knjiga in se šteje, da je vse, kar je v njej vpisano, resnično in pravnoveljavno, kar je poseben vidik publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. Skladno s prvim odstavkom 340. člena ZDavP-2 mora upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu med drugim posredovati podatke o osebah, ki so bile na presečni datum v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe gozdnih zemljišč, na kar je davčni organ seveda vezan. Dokazovanje nasprotnega zato ni možno v postopku odmere obveznosti po ZG, temveč kvečjemu v zemljiškoknjižnem postopku, dotlej pa velja, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato tožnica s tožbenim argumentom, da Občina Ivančna Gorica ni uredila zemljiškoknjižnega stanja, s čimer torej zatrjuje, da so podatki...
UPRS Sodba I U 734/2019-11Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2020davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - nakup plovila - oddaja v najem - gospodarska raba - dejanska raba - neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti - objektivni element - subjektivni element - zastaranje - pretrganje zastaralnega roka - različna pravna podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev določb postopkaPisni ali pa telefonski poziv davčnega organa davčnemu zavezancu k predložitvi dokazil ali pojasnil v postopku nadzora obračuna davka predstavlja uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka, o katerem je bil zavezanec za davek obveščen, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgalo tek zastaralnega roka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa ni razvidno, kateri razlogi in katera zakonska podlaga je bila ključna za sprejeto odločitev. Prvostopenjski organ kot razlog navaja tožnikovo zlorabo davčnih predpisov iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, kakor tudi, da tožnik ni izkazal namena, da bo s predmetnim plovilom opravljal dejavnost oddajanja v najem in ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pritožbeni organ v zvezi z odmero DDV navaja, da se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje finančni organ ter...
UPRS Sodba II U 222/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiščaNa podlagi 36. člena ZFO-1 je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar slednje občini ne daje pravice do sodelovanja v postopku vračila tega nadomestila kot stranki oziroma stranski udeleženki. Občina namreč v tem postopku ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi, torej nima pravnega interesa ampak zasleduje dejanski interes, in sicer pridobiti čim več sredstev v občinski proračun, zaradi česar je bila odločitev tožene stranke o zavrženju predloga odločanja po nadzorstveni pravici, pravilna.
UPRS Sodba I U 2000/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2020davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - poslovni prostorPo 2. členu Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednoteni kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, vrsta in kakovost stavbnega pohištva, vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja oziroma poslovnega prostora z instalacijskimi napravami, vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite ter negativni vplivi na rabo stanovanja oziroma poslovnega prostora, pomnoži z vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino stanovanja oziroma poslovnega prostora. Tako izračunana vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se nato pomnoži s korekcijskim faktorjem fs (tabela 2) oziroma korekcijskim faktorjem fr (postavka E, obrazec VP-2). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi...
UPRS Sodba I U 1410/2018-11Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020davčna izvršba - izvršilni naslov - porok - načelo zaslišanja strankNe glede na seznanjenost tožničine zakonite zastopnice z davčnim dolgom davčne dolžnice tožnica do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena, da toženka ugotavlja njeno domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnice, posledično se o tem tudi ni mogla izjaviti in je bila prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljena kot dolžnica in s tem seznanjena, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njeni obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.
UPRS Sodba I U 1064/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek19.05.2020davek od dobička iz kapitala - odsvojitev deleža gospodarske družbe - odsvojitev poslovnega deleža - nabavna vrednost kapitala - davčna osnovaTožnik je ob prvi odsvojitvi deleža v družbi A. d.o.o. v letu 2003 družbi sami prodal svoj 49 % poslovni delež v nominalni višini 8.178,94 EUR v osnovnem kapitalu navedene družbe. Do druge odsvojitve deleža je prišlo v letu 2012, ko je prišlo do oddelitve družbe A. d.o.o. z ustanovitvijo druge družbe, v okviru katere se je nominalni kapital zmanjšal v višini 30.858,61 EUR. Ker je tožnik do 1. 1. 2003 v osnovni kapital družbe A. vložil skupaj 16.691,71 EUR (iz naslova denarnih vložkov ter dokapitalizacije iz sredstev družbe), navedeno pomeni, da tožnik že po drugi odsvojitvi deleža v letu 2012 ni več razpolagal z deležem, ki je bil pridobljen pred 1. 1. 2003, oziroma je razpolagal samo še z deležem, ki je bil pridobljen z dokapitalizacijo iz sredstev družbe v letu 2004. Navedeno pomeni, da je davčni organ v postopku pravilno ugotovil, da je nabavna vrednost deleža skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZDoh-2 enaka nič.
UPRS Sodba I U 621/2019-10Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020davek od premoženja - poslovni objekt - ugotavljanje davčne osnove - napačno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev materialnega prava - preizkus izpodbijane odločbeIz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila vrednost predmetnih poslovnih prostorov ugotovljena na način iz 2. člena Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in satnovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. Nasprotno, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je vrednost predmetnih nepremičnin ugotavljala na podlagi povprečne gradbene cene za m2 koristne stanovanjske površine (ki je leta 2016 znašala 775,54 EUR), povečani za 25 % (ker gre za poslovna prostora), kar naj bi bilo skladno z Odlokom o davkih občanov Občine Novo mesto, pri čemer je bila upoštevana tudi amortizacija. Tožnikov ugovor, da mu je toženka odmerila davek od premoženja od napačne osnove, je zato utemeljen.
UPRS Sodba I U 367/2019-11Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2020davek od dohodka pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pokrivanje davčne izgube - stroški - boniteta - davčno (ne)priznani odhodki - nepriznani stroškiTožnik ni utemeljil in dokazal poslovne narave spornih potovanj, zato ostajajo dejstva, da so ta potovanja bila opravljena, da se jih je udeležil tožnikov poslovodja oz. zaposlenec in da jih je kril tožnik, neizpodbita. S tem pa so izpolnjeni pogoji, da se to po prvem odstavku 39. člena ZDoh-2 opredeli kot boniteta, saj gre za ugodnost, ki jo K.K. zagotovil tožnik. Stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljal, nastali ob njegovih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnik bi namreč moral utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.
UPRS Sodba I U 1055/2019-11Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020davek na dodano vrednost (DDV) - obresti - zastaranje obresti - relativno zastaranjeObresti, ki so glede na izpodbijano odločbo začele in prenehale teči v letu 2012, je toženka prvič odmerila šele z izpodbijano odločbo, ki je bila izdana v letu 2018 (sicer vsled predhodno izdanega zapisnika o ponovnem davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki pa ravno tako datira v leto 2018). V tej zvezi sodišče pritrjuje tožniku glede nastopa zastaranja odmere teh obresti. Skladno s 125. členom ZDavP-2 pravica do odmere davka (kamor, kot rečeno, sodijo tudi obresti) relativno zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba oz. mogoče davek odmeriti.
UPRS Sodba I U 2457/2018-14Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2020davek na darila in dediščine - status kmeta - kmetijsko zemljišče - zaščitena kmetija - davčna oprostitev - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitevV primeru, ko je dedič prav zaradi nadaljevanja kmetijske dejavnosti pred potekom petih let od nastanka davčne obveznosti podedovane nepremičnine podaril svojemu pravnemu nasledniku, in bi bili prav tako izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 10. člena ZDDD, če bi zapuščina prešla neposredno na tega pravnega naslednika, bi bilo treba drugi odstavek 10. člena ZDDD razlagati tako, da davčna obveznost za dediča ali obdarjenca na navedeni podlagi nastane, če pravni naslednik v roku pet let od pridobitve nepremičnine prednika izpolni pogoje iz navedene določbe (odtuji nepremičnino, se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijsko dejavnost ali z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča). Če bi se v obravnavanem primeru tožnik v zapuščinskem postopku dedovanju po zapustnici odpovedal v svojem imenu, bi bil k dedovanju poklican njegov sin in bi ta izpolnil pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDDD, obveznost plačila...
UPRS Sodba I U 1017/2019-13Upravno sodiščeUpravni oddelek19.05.2020davek na promet nepremičnin - poenostavljena prisilna poravnava - nastanek obveznosti - zapadlost plačila - učinki prisilne poravnaveOb nespornem dejstvu, da je bila izpodbijana odločba izdana po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v zadevi ne gre za vprašanje učinkov začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je po stališču tožene stranke pravno pomembno le v postopku davčne izvršbe, temveč za vprašanje učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave ob smiselni uporabi določb 212. do 218. člena ZFPPIPP, zlasti po 214. ter 215. členu ZFPPIPP, in vprašanje uporabe 217. člena tega zakona, ki jo uveljavlja tožnica, in o katerem pa se tožena stranka v svoji odločbi ne izreče.
UPRS Sodba I U 2491/2018-17Upravno sodiščeUpravni oddelek16.06.2020molk organa - tožba zaradi molka organa - molk drugostopenjskega organaTožnik je po poteku dvomesečnega roka za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo toženki poslal poziv oziroma zahtevo za izdajo odločbe o vloženi pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1. O tožnikovi pritožbi pritožbeni organ še ni odločil do vložitve tožbe v upravnem sporu, niti sodišče nima podatka, da bi odločil do dneva izdaje te sodbe, zato je tožba zaradi molka organa utemeljena.
UPRS Sodba I U 727/2019-15Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2020dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - pooblastilo - pisno pooblastilo za odsvojitev nepremičnine - prekoračitev pooblastilaPrekoračitev pooblastila z zastopanjem je bila sanirana s tem, da odmera temelji na napovedi, ki jo je vložila sama tožnica. Davčni postopek ni namenjen izpodbijanju veljavnosti zavezovalnih pravnih poslov, temveč je treba tovrstne zahtevke naperiti v civilnih postopkih.
UPRS Sodba I U 2399/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020davek od dohodkov pravnih oseb - obnova postopka - obnova upravnega postopka - razlogi za obnovo postopka - udeležba v postopku - nova dejstva in novi dokaziObnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP ni podan, če oseba, ki je bila kot stranka udeležena v rednem upravnem postopku, vendar ji v tem postopku ni bila dana možnost, da bi se v konkretni upravni zadevi izjavila o dejstvih ali okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V tem primeru gre za kršitev temeljnega načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), kar lahko stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločbo. Napake vročitve aktov, torej tudi odločbe z dne 12. 12. 2017, lahko v obravnavnem primeru tožnica uspešno uveljavlja v pritožbi zoper navedeno odločbo. Dokler stranki odločba ni pravilno vročena, namreč pravno ne učinkuje, kar pomeni, da tudi pritožbeni rok še ne začne teči.
UPRS Sodba I U 1751/2018-11Upravno sodiščeUpravni oddelek26.05.2020davek na dediščine in darila - davčna osnova - vrednost nepremičnin - status kmeta - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nastanek davčne obveznosti - zastaranjeKot sledi iz listin, ki so v spisih, konkretno iz klavzule o pravnomočnosti, ki se nahaja na sklepu o dedovanju, je pravnomočnost sklepa nastopila 22. 11. 2011, to je na dan, ki ga je davčni organ pravilno upošteval pri odločanju in ne julija 2010, ko je bil sklep izdan in kot se zatrjuje v tožbi. Pravnomočnost sklepa se namreč ne ugotavlja v razmerju do posameznega udeleženca v postopku, temveč nastopi šele, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo.
UPRS Sodba I U 1550/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek09.06.2020davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za davekZa odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. V primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi se davek praviloma poplača iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin v sodnem postopku oziroma s položitvijo zneska v višini davka s strani upnika oziroma kupca v sodnem postopku po določbah ZIZ. Način kot tudi izvedba poplačila davka v sodnem postopku je v pristojnosti sodišča, v pristojnosti davčnega organa pa je odmera davka davčnemu zavezancu. Na podlagi določb ZDPN-2 je zavezanec za odmero davka nesporno bivši lastnik nepremičnin, ki so prodane na javni dražbi, kot zavezanec za odmero je dolžan tudi poravnati davčno obveznost.
UPRS Sklep I U 238/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2020davčna izvršba - poravnane obveznosti - ugotovitveni sklep - škodljive posledice za tožnika - zanemarljive posledice - zavrženje tožbeIz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bil s postopanjem prvostopenjskega organa pravni položaj tožnika kakorkoli poslabšan oziroma da bi bil izpodbijani sklep zanj neugoden. Z izpodbijanim sklepom se le ugotavlja, da je imel tožnik na dan 5. 10. 2016 neporavnane obveznosti v znesku 20.127,67 EUR, pri čemer pravno podlago za izterjavo dolgovanih obveznosti predstavljajo izvršilni naslovi, ki so navedeni v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se izvršba ne uvede, ker so obveznosti v celoti poravnane. Tožniku se torej z izpodbijanim sklepom ne nalaga nobena obveznost, zato po presoji sodišča izpodbijani sklep za tožnika nima nikakršnih posledic.
UPRS Sodba I U 810/2019-12Upravno sodiščeUpravni oddelek19.05.2020davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - izogibanje plačilu davka - povezane osebe - simuliran (navidezni) pravni posel - utaja DDV - subjektivni elementDavčni organ je zadostno utemeljil, zakaj v tožnikovem primeru ni izpolnjen četrti pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV (t. i. subjektivni element) iz 63. člena ZDDV-1, saj ugotovljene okoliščine kažejo na tožnikovo vedenje, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo, ki so jo storili izdajatelji računov, ki jih je tožnik prejel, in drugi gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Tožnik je torej vedel za okoliščine, ki kažejo, da so sporne transakcije del utaje DDV in da so izdajatelji njegovih prejetih računov t.i. "missing trader" družbe, pa se nanje ni oziral, kljub temu, da se je o njih, po lastni navedbi, pozanimal, pri čemer pa je na istovrsten način posloval z vedno novimi dobavitelji in se je torej izdajatelj računov konstantno spreminjal.
UPRS Sodba I U 331/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2020davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - dobropis - zmanjšanje davčne osnove - dodatna odmera DDV - navidezni posel - zloraba sistema DDVTožnik je bil na podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člen ZDDV-1 dolžan plačati davek, ki ga je izkazal na računih. Njegov zahtevek za popravek in vračilo neupravičeno zaračunanega davka pa v prvi vrsti že zato ni utemeljen, ker kupec, družba A. d.o.o., ni zmanjšala odbitka vstopnega DDV in nevarnost izgube davčnih prihodkov (še) ni odpravljena. Tožnik je popravek DDV uveljavljal, vendar pogojev, določenih v drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, ni izpolnjeval. Tožnik je namreč popravek davčne osnove uveljavljal v obračunu DDV za davčno obdobje od 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015, pri čemer ni šlo za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, saj ni šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz dobropisa št. 93 z dne 23. 7. 2015 namreč ne izhaja, da je šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz tožnikovih navedb izhaja, da je družbi A. d.o.o. izdal dobropis v zvezi s predhodno izdanim računom...
UPRS Sodba I U 1123/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2020davek od dohodka pravnih oseb - povezana družba - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - davčna osnova - račun - sestavine računa - verodostojna knjigovodska listina - neopravljene storitve - tožbena novotaDružba ima pred vpisom v register zgolj omejeno poslovno sposobnost in sicer lahko pravno veljavno sklepa zgolj posle v zvezi z njeno ustanovitvijo in njenim ustanovnim premoženjem. Takšna pravna posla, povezana z ustanovitvijo družbe, sta sklenitev najemne pogodbe za poslovne prostore, kjer bo sedež družbe in pa pridobitev licence za poslovanje, v skladu z zakonodajo Združenih arabskih emiratov. Ne more pa družba pravno veljavno sklepati poslov, ki predstavljajo njeno redno poslovanje oziroma opravljanje dejavnosti družbe. Tožnik niti z predloženimi listinami niti z drugimi dokaznimi sredstvi (s svojimi navedbami v postopku DIN in z listinami, ki jih je predložil) zlasti pa ne zaradi načina izvedbe obravnavanih poslov (niz poslov med upravljalsko in kapitalsko povezanimi osebami) ni uspel dokazati, da so bile storitve, zaračunane z računoma, potrebne za pridobivanje dohodkov tožnika v letu 2012. Računa, ter citirane pogodbe, na podlagi katerih sta bila računa izdana,...

Izberi vse|Izvozi izbrane