Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5522cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 731/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek14.07.2020davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - obdavčljiva dejavnost - subvencija - račun - obvezne sestavine računaSubvencija ni bila namenjena opravljanju tožnikove obdavčljive dejavnosti, marveč za doseganje ciljev, ki so v javnem interesu. Tožnik kot nosilec projekta pa je od osebe javnega prava prejel nepovratna sredstva. Tožnik je dobil povrnjena sredstva preko javnega razpisa in dobljene subvencije in tako gre za neobdavčljivo dejavnost, od katere si tožnik ne more odbijati DDV, saj se dejavnost izvaja v javnem interesu. V obravnavanem primeru za transakcije, ki so opravljene v korist organa oblasti, ki je dal subvencijo in se tako obravnavana subvencija ne odraža v ceni na stopnji končne potrošnje. Davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV tudi od računov s prilogami, ki so sicer formalno pomanjkljivi, vendar pod pogojem, da vsebujejo najmanj takšne podatke, ki davčnemu organu omogočajo, da preveri ali so izpolnjeni vsi vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Davčni organ je pravilno ocenil, da obravnavani računi s prilogami ne zadostujejo formalnim pogojem iz 6. in 8. točke...
UPRS Sodba I U 503/2020-10Upravno sodiščeUpravni oddelek01.10.2020davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo presežka ddv - molk organa - zavrženje pritožbe - stranka postopkaIz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v postopku, ki se nanaša na vračilo davka družbi A. d.o.o. - v likvidaciji in v katerem je bila omenjeni družbi izdana odločba, zahteval priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, o čemer bi tekel postopek oziroma bi bilo odločeno v navedenem postopku. V navedenem postopku tožnik tako položaja stranke ni pridobil. Zato je bila tožniku tudi zavržena pritožba zoper odločbo organa prve stopnje z dne 27. 6. 2019, slednje pa je tudi razlog, da tožnik ne more biti legitimiran za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje.
UPRS Sodba I U 749/2019-13Upravno sodiščeUpravni oddelek28.07.2020davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokaziOkoliščina za obnovo v obravnavanem primeru ni verjetno izkazana, zaradi česar bi moral prvostopenjski organ tožnikov predlog za obnovo na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP zavreči, tako kot pravilno navaja tudi pritožbeni organ. Vendar pa navedeno tudi po presoji sodišča ne vpliva na zakonitost odločitve, saj je davčni organ odločil več, kot bi bilo treba, s čimer se tožnikov pravni položaj v obravnavani zadevi ni v ničemer poslabšal.
UPRS Sodba I U 1593/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek01.09.2020davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave - dolžnost organaPravilno je stališče prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da pravno sredstvo zoper izvršilni naslov države prosilke v zaprošeni državi ni dovoljeno. Vendar pa bi bila dolžnost davčnega organa, da bi tožnico, ki izpodbija veljavnost vročitve izvršilnih naslovov, ki so podlaga zaprošene izterjave, obvestil, da mora pravo sredstvo, s katero uveljavlja nepravilnost vročitve izvršilnih naslovov, vložiti pri pristojnem organu države članice prosilke v skladu z veljavnimi zakonom v navedeni državi. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 240. člena ZDavP-2, ki določa, da v primeru, če upravičena oseba pravno sredstvo iz prejšnjega odstavka vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu prosilke.
UPRS Sodba I U 2009/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek15.09.2020davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo - vozilo za prevoz družin - prva registracija vozilaV konkretnem primeru ne gre za prvi promet oziroma prvo registracijo zadevnega vozila, kar preprečuje uveljavljanje oprostitve oziroma vračila davka, ki ga zahteva tožnica. Kar je tudi logično, saj je bil davek že plačan pri prvem nakupu oziroma registraciji zadevnega vozila. Ta pa lahko, kot rečeno bremeni le prvega kupca, ki bi (ob izpolnjenih pogojih iz 5. člena) lahko zahteval, da se ga oprosti plačila, pa tega očitno ni storil. Ne more pa tega zahtevati nadaljnji kupec vozila, ki bi s tem ne le neupravičeno, temveč tudi v nasprotju z zakonom posegel v že zaključeno davčno-pravno razmerje.
UPRS Sodba I U 1885/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek25.08.2020davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - pomanjkljivi računi - obresti - obračun obresti - obrazložitev odločbe - vročanje - pravica do izjaveNavedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena. V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.
UPRS Sodba I U 1169/2019-21Upravno sodiščeUpravni oddelek13.07.2020odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - čas odsvojitve kapitala - trenutek sklenitve pogodbePo Pogodbi je bila kupnina dogovorjena na določljiv način. Pogodbene stranke so s Pogodbo določile izhodišče glede kupnine (4 mio EUR), glede na stanje v družbi A. na dogovorjen presečni datum pa je bilo dogovorjeno, da se znesek kupnine lahko na način, ki so ga pogodbene stranke določile s Pogodbo, zviša ali zniža. Takšne pogodbe klavzule so pri transakcijah s poslovnimi deleži, ki dejansko predstavljajo celoto kapitala gospodarske družbe, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, običajne, saj kupec s tem postane imetnik deležev, ki ga upravičujejo do popolne upravljavske avtonomije v družbi, slednja pa predstavlja „živ organizem“ oz. delujočo pravno osebo, v kateri se stanje tekoče spreminja, kupčeva obveznost pa je posledično logično odvisna od stanja v družbi na dogovorjen presečni datum. Kljub temu, da se je točen znesek kupnine izračunaval naknadno, pa je bil mehanizem za izračun dogovorjen že s Pogodbo (s čimer je bila kupnina torej že tedaj...
UPRS Sodba I U 2173/2018-67Upravno sodiščeUpravni oddelek26.08.2020odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme - breme dokazovanjaTožnici se je z zahtevo po predložitvi dokazov o načinu pridobivanja premoženja njenega moža oziroma o poslovnih dogodkih, ki so mu omogočili izročitev gotovine, postavilo breme nemogočega dokaza, kar je z vidika učinkovitega varstva pravic nedopustno. Navedeno pa davčnemu organu ne preprečuje nasprotovanja, da je tožnica prejela darilo, vendar v tem primeru dokazno breme preide nanj. Za svoje trditve mora predložiti dokaze in navedbe dokazati, saj zakon za to fazo postopka in ne glede na obseg dostopnih informacij davčnemu organu ne omogoča delovanja na nivoju verjetno ugotovljenega dejanskega stanja.
UPRS Sodba I U 1583/2019-11Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - računi - pomanjkljivi računi - dnevnice in potni stroški zaposlenihBistven razlog, zaradi katerega davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka DDV po obravnavanih računih (s prilogami) je bil, da so bili obravnavani računi s prilogami (pogodba o poslovnem sodelovanju tožnika z družbo B., kopije dobavnic, računalniški izpis naročilnic) nepopolni do takšne mere, da niso omogočili ugotovitve vrste in obsega opravljenih dobav oz. storitev, ter je bil posledično davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davkov. Obravnavani računi pa se tudi ne sklicujejo na nobene spremljajoče listine. Zaporedne številke navedene na računalniško izpisanih in naknadno predloženih naročilnicah se razlikujejo od zaporednih številk, ki jih je tožnik v obravnavanem obdobju izdal drugim dobaviteljem, ki si sledijo v strogem zaporedju. Tudi po presoji sodišča obravnavani računi in priloge k tem računom ne vsebujejo niti minimalnih formalnih pogojev potrebnih za identifikacijo vrste in obsega opravljenih storitev.
VSRS Sklep X Ips 24/2020-25Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.12.2020postopek za oceno ustavnosti - davek od dohodka iz kapitala - izogibanje plačilu davka - davčna zloraba - davčne obveznosti - delno poplačilo - načelo davčne pravičnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - protiustavna pravna prazninaRevizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US).
VSRS Sklep X DoR 280/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2020predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski postopek - zapisnik - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - enako varstvo pravic - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljena tožbena novota - načelo davčne nevtralnosti - sporno dejansko stanje - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazanoRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali lahko prekluzija navajanja dokazov v davčnem postopku po trenutku izdaje zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru (drugi odstavek 140. člena Zakona o davčnem postopku) prevlada nad načelom nevtralnosti v sistemu davka na dodatno vrednost? 2. Ali je ureditev drugega odstavka 140. člena Zakona o davčnem postopku v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije? 3. Ali Upravno sodišče lahko zavrne strankino zahtevo za izvedbo glavne obravnave, čeprav je stranka v tožbi izrecno zahtevala, naj se izvede njeno zaslišanje in zaslišanje drugih oseb z namenom, da se ugotovi pravilno dejansko stanje?
UPRS Sodba II U 273/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek11.12.2019davčna izvršba - zastaranje - pretrganje zastaranja - vročitev odločbe - načelo zaslišanja strankV postopku je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki se glede na določbo tretjega odstavka 2. člena ZDavP-22 uporablja tudi v postopku davčne izvršbe.
UPRS Sodba I U 853/2018-20Upravno sodiščeUpravni oddelek26.05.2020davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost postopkaIzpodbijana odločba je bila izdana, preden je bil tožnici vročen zapisnik z dne 11. 10. 2017 o DIN, izdan na podlagi 140. člena ZDavP-2. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je bila z nevročitvijo zapisnika tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Takšna kršitev pa mora vedno pripeljati do odprave odločbe, ker se vselej domneva, da je vplivala na pravilno odločitev v zadevi. Navedeno velja tudi v primeru, če drugostopenjski upravni organ, po pooblastilu iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sam odpravi ugotovljene pomanjkljivosti postopka. Na podlagi dejstev, ugotovljenih po odpravi pomanjkljivosti postopka, drugostopenjski organ odpravi odločbo in sam reši stvar, ali pa s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje, da po njegovih pripombah odpravi pomanjkljivosti in izda novo odločbo v upravni zadevi (251. člen ZUP)....
UPRS Sodba II U 550/2019-27Upravno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrantDavčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 namreč lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma, če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
UPRS Sodba I U 2514/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2020davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanjeV obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.
UPRS Sodba I U 1556/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek26.05.2020davek od dohodkov iz dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - kontradiktornost postopkaKontradiktornost postopka in zagotavljanje pravice do izjave stranki v postopku je še posebej pomembno v primeru dokazovanja objektivnih okoliščin, ki kažejo na zavezančev subjektivni element (na zavezančev namen). V obravnavanem primeru namreč zakon (2. točka devetega odstavka 48. člena ZDoh-2 v spremenjenem besedilu z uveljavitvijo novele ZDoh-2S) nalaga davčnim zavezancem, da dokažejo, da v konkretnem primeru zavezančev glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S tem zakon nalaga davčnim zavezancem dokazno breme, da dokažejo svoj subjektivni element opredeljen z negativnim dejstvom. Takšno dokazovanje pa je še posebej oteženo, zato so pravila dokazovanja v takšnih primerih še posebej pomembna.
UPRS Sodba I U 1012/2019-12Upravno sodiščeUpravni oddelek16.06.2020zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznosti - verjetna davčna osnova - obrazloženost sklepaPri vprašanju obstoja in višine davčne obveznosti ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi bilo pristojno odločati drugo sodišče ali upravni organ v ločenem postopku, ampak za vsebinske pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sklepa o zavarovanju. Davčni organ mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti. V primeru iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 (obvezno zavarovanje) mora v sklepu navesti in obrazložiti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih sklepa na verjetni obstoj davčne obveznosti in njeno višino, medtem ko je dokončno ugotavljanje obveznosti tako z vidika temelja kot tudi po višini predmet nadaljnjega odmernega postopka. Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti v ustrezni višini je torej vsebinski pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju, njena obrazložitev pa je ključna za zavarovanje pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca.
UPRS Sodba I U 1530/2019-11Upravno sodiščeUpravni oddelek09.06.2020davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - davčni zavezanecZa odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnin, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po presoji sodišča in po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnik, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine.
UPRS Sodba I U 751/2019-13Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2020dobiček iz kapitala - davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost ob pridobitvi - vrednost ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi - cenitveno poročilo - tožbena novotaTožnica je v tožbi navedla, da predstavlja cenitveno poročilo odziv na poziv toženke k podaji pripomb in posredovanju dokazil v drugem davčnem postopku (tj. v postopku za odmero davka na promet nepremičnin), tožničina ugotovitev o vrednosti ¼ parcele št. 1094/1 ob odsvojitvi pa izhaja iz tega cenitvenega poročila. To pa po presoji sodišča ne zadosti vsebinskim pogojem za dopustnost tožbenih novot, ki sta določena v drugem stavku 52. člena ZUS-1. Tožnica je bila glede tega, za odločitev v tem davčnem postopku (torej v postopku odmere dohodnine od kapitalskega dobička) ključnega vprašanja, pasivna in je dokaz o vrednosti ¼ parcele št. 1094/1 ob odsvojitvi pridobila šele aprila 2019, torej šele po izdaji odločbe drugostopenjskega davčnega organa v tej zadevi, in je šele tedaj očitno ugotovila vrednost sporne nepremičnine, kakršno sedaj zatrjuje s tožbo.
UPRS Sodba I U 1492/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek02.06.2020davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - retroaktivnostPojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema in Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature EU nista pravna vira, na katerih bi izpodbijana odločba temeljila, kar je v njej tudi izrecno pojasnjeno, kolikor pa so bile za odločitev prvostopenjskega organa merodajne, pa jih je korektno tudi v celoti in v slovenskem jeziku citiral.

Izberi vse|Izvozi izbrane