Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5060cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 108/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka - prodaja kmetijskih zemljišč - izjava o sprejemu ponudbe - rok za vložitev tožbe - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - sprememba sodne prakseOdločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral Ivan Muri kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.
VSRS Sodba X Ips 278/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.05.2019davek na dodano vrednost (DDV) - dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna oprostitev - oproščena dejavnost - vzgoja in izobraževanje - izdaja izkaznice - neobdavčljiva dejavnost - gospodarska dejavnost - nosilec javnega pooblastilaIzpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na več nosilnih razlogih, med drugim tudi na določbi drugega odstavka 43. člena ZDDV-1, v zvezi s katerim pa revident v reviziji ni izpodbijal stališča sodišča prve stopnje. Revizija je zato v tem delu neutemeljena.Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da naj bi revident opravljal neobdavčljivo dejavnost po petem odstavku 5. člena ZDDV-1. Revident ni izkazal, da naj bi opravljal dejavnost kot organ oblasti. Obdavčen je bil zaradi dejavnosti (dejanske) izdelave dijaških in študentskih izkaznic in ne zaradi njihove (pravne) izdaje in vodenja uradne evidence v zvezi z njimi.Revident ni kot nosilec javnega pooblastila odločal o tem, kdo je upravičen do pridobitve določene izkaznice, temveč je po naročilu za to pristojnega subjekta le-te le izdeloval v naročeni obliki, kar pa je po vsebini izvajanje določene gospodarske dejavnosti in ne izvrševanje javnega pooblastila. Prav tako revident ni izkazal nobene pravne podlage,...
VSRS Sklep VIII DoR 129/2019-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - premestitev javnega uslužbencaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
UPRS Sodba III U 280/2016-8Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo davka - napakaPostopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, zato je napaka v smislu navedene določbe očitna le, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, na prvi pogled, in ne šele s preverjanjem pravilnosti podatkov občine.
UPRS Sodba III U 111/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek27.12.2018dohodnina - odmera dohodnine - zaposlitev pri tujem delodajalcu - stroški prehrane - stroški prevoza na deloPo določbi prvega odstavka 45. člena ZDoh-2 se zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom ter stroške prevoza na delo in z dela v primeru prejemanja dohodka iz delovnega razmerja v tujini lahko uveljavlja glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu, zato je davčni organ upravičen od zavezanca zahtevati, naj predloži dokaze za svoje navedbe, zavezanec pa je dokaze o tem, če naj se mu zmanjšanje davčne osnove prizna, dolžan predložiti. Tožnik, kljub pozivu davčnega organa, zahtevanih dokazil ni predložil, zato sporni stroški utemeljeno niso bili upoštevani pri odmeri dohodnine. V zvezi s stroški začasnega bivanja pa sodišče pojasnjuje, da se pri odmeri dohodnine ne upoštevajo vsakršni z delom povezani stroški, ampak samo tisti z delom neposredno povezani stroški, za katere je z zakonom oziroma na podlagi zakona tako predpisano.
UPRS Sodba I U 1739/2018-5Upravno sodiščeUpravni oddelek25.09.2018brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - založitev predujma - odločanje o isti stvari - drugačno dejansko stanjeTožnik v tožbi pravilno opozarja, da je stanje, kot obstaja ob vložitvi (nove) prošnje, drugačno od tistega stanja, ki je bilo ob odločanju o prvi prošnji. Tedaj je namreč prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe na ESČP, za zastopanje v tem postopku in oprostitev plačila stroškov, ki bi nastali v postopku. V času, ko je tožnik vložil prošnjo za založitev predujma za sodnega prevajalca za prevod odgovora na stališče Vlade Republike Slovenije, pa je dejstvo, da je bila pritožba na ESČP že vložena.
Sodba III Ips 55/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.02.2011pravica do zasebnosti - dokazovanje - nedovoljen dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - prisluhi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - povzemanje ugotovitev iz v kazenskem postopku izločenega izvedenskega mnenjaTudi v civilnem postopku praviloma ne smejo biti uporabljeni dokazi, ki so bil pridobljeni nezakonito (konkretno z nedovoljenim prisluškovanjem telefonskim pogovorom). Ni utemeljen revizijski očitek, da uporaba (povzemanje) ugotovitev iz izvedenskega mnenja, izdelanega za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku pomeni kršitev revidentovih ustavnih pravic. Iz izvedenskih mnenj, izdelanih za potrebe kazenskega in (naknadno) za potrebe pravdnega postopka, namreč izhaja, da je izvedenec obakrat dobil nalogo, da na podlagi dokumentacije v spisu in dokumentacije pri toženi stranki poda mnenje o primanjkljajih mesa, ugotovljenih pri toženi stranki. Ker sta bili nalogi v obeh postopkih enaki in ker je bila predmet pregleda ista dokumentacija, je bilo po naravi zadeve v obeh postopkih logično pričakovati enaka odgovora na postavljeno vprašanje.
UPRS Sodba III U 163/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek17.05.2018davčna izvršba - odprava izvršilnega naslova - sklep o dovolitvi izvršbeZa odločitev v zadevi je torej ključna ugotovitev ali je izvršilni naslov obstajal v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa. Kolikor je po tem, ko je že izdan sklep o davčni izvršbi, izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, to nima za posledico odprave sklepa o davčni izvršbi, pač pa davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo.
UPRS Sodba III U 160/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek17.05.2018samoprijava - davčna napoved - dohodnina - davčna osnova - uveljavljanje olajšave - načelo zakonitostiZakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, da jih zavezanec v njej navaja.
VSRS Sodba II Ips 307/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2019revizija stranskega intervenienta - sklenitev pogodbe - pogodba o poravnavi - izvensodna poravnava - soglasje volj - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna pogodba - veljavnost pogodbe - javne finance - proračunski uporabnik - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - pobotni ugovor - izpodbijanje dejanskega stanjaNižji sodišči trditvene podlage nista prekoračili in tožničinih trditev nista interpretirali ekstenzivno. V konkretnem primeru je tožnica v dokaznem postopku uspela dokazati trditev, da sta pravdni stranki že na sestanku konec avgusta 2013 dosegli soglasje o ureditvi zadeve z izvensodno poravnavo. Dejstvo, da je tožnica kasneje akceptirala pisni osnutek poravnave ne negira teze o predhodni sklenitvi ustnega dogovora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo med pravdnima strankama podano ustno soglasje glede vseh bistvenih sestavin pogodbe o poravnavi in da pravdni stranki pisne oblike pogodbe o poravnavi nista dogovorili kot pogoj za njeno veljavnost.
UPRS Sodba I U 2102/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek06.11.2018davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - prikrito izplačilo dobička - dividendam podobni dohodki - dokazovanjeZmota pri presoji, ali bodo gospodarske koristi od danega posojila pritekale, praviloma ni računovodska napaka. Da bi se knjiženje prihodkov lahko štelo za napako, bi tožnik moral skladno s SRS predložiti ustrezne dokaze, ki so mu bili na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo in ki bi morali biti že takrat upoštevani pri njihovi sestavi, pa napak niso bili. Takšnih dokazov tožnik ni predložil. Posledično je davčni organ pravilno zavrnil predložena popravka davčnih obračunov in upošteval prihodke, kot izhajajo iz prvotnih davčnih obračunov. S predložitvijo (prvotnih) davčnih obračunov je tožnik zatrjeval, da je imel prihodke v določeni višini, v inšpekcijskem postopku pa je zatrjeval nižje prihodke in za svoje trditve predložil dokaze, ki jih je davčni organ vsebinsko presodil in argumentirano zavrnil. Na davčnem organu je obveznost, da predlagane dokaze izvede (ali obrazloženo zavrne) ter na podlagi tako izvedenega dokaznega...
VSRS Sklep X DoR 158/2018-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - finančni najem - sale and lease back - dvakratna prodajaRevizija se dopusti glede vprašanja: - ali se pravni posel prodaje in takojšnjega finančnega najema, ki se izvede med istima pogodbenima strankama (t.i. sale and lease back) z vidika DDV pravil kvalificira kot dvakratna prodaja blaga ali kot posel dajanja kredita?
VSRS Sklep I Up 198/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2019predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - pooblaščenec za vročitve - vročitev odločbe pooblaščencu - preklic pooblastila - obvestilna dolžnost - pravilna vročitevOkoliščina, da je pooblaščenec za vročitve po tem, ko mu je bila odločba pravilno vročena, odločbo vrnil prvostopenjskemu organu z navedbo, da ni pooblaščen, ne spreminja dolžnosti stranke, da organ seznani s preklicem oziroma odpovedjo pooblastila. Organ je ravnal pravilno, ko je odločbo drugostopenjskega davčnega organa vročil subjektu, za katerega je imel v spisu v času vročitve izkazano, da je pooblaščenec pritožnika. Vročitev je bila torej opravljena pravilno (pooblaščencu za vročitve), da pa pooblaščenec za vročitve ni izpolnil svoje obveznosti po tretjem odstavku 89. člena ZUP in dokumenta ni nemudoma poslal stranki, pa ne vpliva na pravilnost opravljene vročitve, ampak sodi v sfero mandatnega razmerja med pritožnikom in pooblaščencem za vročitve.
VSRS Sodba X Ips 389/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dejansko stanje kot revizijski razlog - nestrinjanje z dokazno oceno - porazdelitev dokaznega bremena - listinski dokaz - standard obrazloženosti - sklicevanje na obrazložitev davčnega organa - glavna obravnava v upravnem sporu - nesubstanciran dokazni predlog - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijoV sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je v postopkih po 68. členu ZDavP-2 zatrjevanje začetnega stanja in virov premoženja na strani davčnega zavezanca, kar določa porazdelitev dokaznega bremena skladno s pravili dokaznega prava.Tako je navedena dejstva dolžan dokazati tisti, ki jih zatrjuje (torej davčni zavezanec, saj so mu v korist) in je tudi mogoče razumno pričakovati, da za svoje trditve tudi razpolaga s potrebnimi dokazi. Takega dokaznega bremena in abstracto (torej samega po sebi) ni mogoče oceniti kot nemogočega Na revidentu je bilo breme, da glede izkazovanja okoliščin gotovinskih dvigov in pologov na bančni račun dokaže nižjo davčno osnovo. Gotovinsko poslovanje v visokih zneskih je zaradi težje sledljivosti denarnega toka v primerjavi s poslovanjem preko transakcijskih računov na banki, po svoji naravi sicer težje dokazljivo, vendar je prav ta način poslovanja posledica odločitve samega zavezanca. Zavezanec je v teh primerih tudi tisti, ki...
UPRS Sodba I U 1917/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek12.03.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nakup stanovanja - pojem stanovanja - plačilo DDVTožnica je v upravnem postopku izkazala plačilo DDV-ja s kupoprodajno pogodbo, zato sodišče meni, da je z vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
UPRS Sodba I U 2655/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek04.12.2018davek na dodano vrednost (DDV) - nakup nepremičnin - prodaja nepremičnin - odbitek vstopnega DDV - namen uporabe nepremičnine - ekonomski namen poslaKljub temu, da gradnja oziroma adaptacija hiše v zadevnem obdobju še ni dokončana, pa gre po ustaljeni sodni praksi lahko tudi v času izgradnje za ekonomsko aktivnost in s tem za pravico zavezanca, da uveljavlja odbitek vstopnega DDV po računih, ki jih prejme v zvezi z izgradnjo. Pri čemer je na davčnem zavezancu, da dokaže zatrjevani namen njene kasnejše (nameravane) prodaje. Da to dokaže, pa ni dovolj njegova izjava, temveč je potrebno, da to dokaže na objektivni način, oziroma s tem, da predloži objektivne dokaze za to, da je nepremičnina, ki se bo zgradila, primerna za ekonomsko izkoriščanje (24. točka). Pri tem se upoštevajo vse (zatrjevane) dejanske okoliščine konkretnega primera, vključno z vrsto blaga in časovnim obdobjem med pridobitvijo blaga in njegovo uporabo za ekonomsko dejavnost oziroma za trgovanje.
UPRS Sodba II U 131/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019davčna izvršba - izbris gospodarske družbe - sodni register - vročanje - vročanje aktivnim družbenikom - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranjaIzbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov. Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.
UPRS Sodba I U 68/2017-14Upravno sodiščeUpravni oddelek22.11.2018inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerjaPodjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
UPRS Sodba I U 2607/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek13.11.2018davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - iz izvršbe izvzeta sredstva - odškodnina za nepremoženjsko škodoV 159. členu ZDavP-2 so taksativno našteti denarni prejemki, ki so absolutno izvzeti iz izvršbe. Pri določanju dolžnikovih denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, se izhaja predvsem iz načela zaščite dolžnika, saj gre za denarne prejemke, ki jih dolžnik potrebuje za zadovoljevanje svojih osnovnih življenjskih potreb. Na ta način se varuje načelo socialne države in eksistenca dolžnika. Med naštetimi denarnimi prejemki je mogoče med drugim najti prejemke iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in prejemke iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, ni pa med njimi mogoče najti odškodnine za nepremoženjsko škodo.
UPRS Sodba I U 386/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek20.11.2018davek od dohodkov pravnih oseb - dokazilo o opravljenih storitvah - resničnost poslovnih dogodkov - verodostojna knjigovodska listina - uporaba SRS - davčno (ne)priznani odhodkiNedokazani odhodki že po logiki stvari ne morejo biti poslovno potrebni in davčno priznani ob upoštevanju določb 29. člena ZDDPO-2. Po določbi prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so po drugem odstavku tega člena tudi odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso nesposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, kot tudi odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso.

Izberi vse|Izvozi izbrane