<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba Ur 25/93
ECLI:SI:VSRS:1993:UR.25.93

Evidenčna številka:VS00682
Datum odločbe:23.11.1993
Področje:RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
Institut:letni obračun

Jedro

Davčna bilanca je dokončna in jo lahko spremeni samo davčni organ, ki med kontrolo ugotovi nepravilnosti. Pravna oseba ne more naknadno vnašati popravke v letni obračun po izteku roka iz 91. čl. zakona o računovodstvu.

Izrek

Tožbi se delno ugodi. Odločba tožene stranke SDK Republike Slovenije, Centrale Ljubljana št. 710-Up/II-48/93-III/1 z dne 13.7.1993 se spremeni tako, da se delno ugodi pritožbi zoper odločbo SDK Podružnice Ljubljana št. 370-300/92-06/33 z dne 18.3.1993 in se izrek pod II. glede izpolnitvenega roka spremeni tako, da je rok za plačilo davka in pripadajaočih zamudnih obresti 30 dni po prejemu odločbe. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

SDK Podružnica Ljubljana je z odločbo št. 370-300/92-06/33 z dne 18.3.1993 naložila tožeči stranki, da plača davek iz dobička leta 1991 v znesku 24.481.525,00 Sit in zamudne obresti od 20.3.1992 dalje do plačila ter da v svojem knjigovodstvu opravi ustrezna knjiženja. Ugotovilo je, da je tožeča stranka odpisala v breme dohodka že plačane terjatve v skupnem znesku 81.605.083,30 Sit, kar je v nasprotju s 50., 70. in 71. čl. zakona o računovodstvu. To je vplivalo na višino izkazanega dobička, zaradi česar se zviša davek od dobička pravnih oseb za 24.481.525,00 Sit.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdila prvostopno odločbo. Po uradni dolžnosti pa je spremenila tč. 1/2 izreka prvostopne odločbe tako, da ji je naložila plačilo zamudnih obresti od 20.9.1992 dalje do plačila. Potrdila je prvostopne ugotovitve o odpisu že plačanih ali pa še ne zapadlih terjatev. Zavrnila je pritožbeno stališče tožeče stranke, da bi bilo treba pri ugotovitvi dobička upoštevati revalorizacijo in pri tem zlasti opozorila na določbo 78.a in 91. čl. zakona o računovodstvu ter 26a. čl. zakona o davku od dobička pravnih oseb.

To odločbo izpodbija tožeča stranka s tožbo in predlaga, da jo sodišče odpravi, razveljavi ali pa spremeni. Navaja, da je prvostopna SDK v nasprotju z določilom 218.čl. zakona o splošnem upravnem postopku izdala odločbo po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka. Vsebinsko pa je določba napačna, ker tožena stranka ni odštela od dobička vseh odbitnih postavk. Pri tem navaja, da če ne bi odpisala svojih terjatev, bi bil njen trajni kapital, angažiran v terjatvah večji, s tem pa bile večje tudi njene revalorizacijske rezerve, zato bi bil manjši tudi njen dobiček. Tako je tožeča stranka ravnala v prejšnjih letih.

V nasprotju z določbo 2. odst. 26.a čl. zakona o davku od dobička pravnih oseb pa je določeno, da mora izvršiti odločbo v 15. namesto v 30. dneh.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe, vztraja pri svoji odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je deloma utemeljena.

Tožeča stranka se napačno sklicuje na 218.čl. zakona o splošnem upravnem postopku. Rok, določen v tem členu, varuje stranko, ki je zahtevala izdajo odločbe, pred molkom upravnega organa. Sankcija za prekoračitev tega roka je samo v pravici stranke do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Nikakor pa navedenega predpisa ni mogoče razlagati tako, da po preteku roka upravni organ odločbe ne bi več smel izdati. Taka razlaga, ki jo ponuja tožeča stranka, je v popolnem nasprotju s smislom 218.čl. ZSUP. Tožeča stranka bi se zaradi neizdaje odločbe lahko pritožila v primeru, če bi zahtevala povsem določno odločitev; ni pa si mogoče predstavljati, v čem naj bi bil njen interes na hitrejši izdaji take odločbe, kot je prvostopna odločba v tej zadevi.

Napačno je tudi stališče tožeče stranke o tem, da bi morala tožena stranka opraviti revalorizacijo njenih terjatev in s tem zmanjšati njen dobiček, izkazan v letnem obračunu. V zvezi s tem se tožena stranka utemeljeno sklicuje na 78a. čl. zakona o računovodstvu, ki določa, da se usmerijo prihodki v revalorizacijsko rezervo, če se pravna oseba tako odloči in na 91.čl. zakona o računovodstvu, ki določa, da se letni obračun za preteklo leto predloži do 28.2. tekočega leta. Da je davčna bilanca dokončna in da jo lahko spremeni samo davčni organ, ki med kontrolo ugootovi nepravilnosti, pa določa 26a. člen zakona o davku od dobička pravnih oseb. Iz tega sledi, da pravna oseba ne more naknadno vnašati popravkov v letni obračun po izteku roka iz čl. 9l zakona o računovodstvu za njegovo predložitev, SDK pa sme naložiti ukrepe za odpravo ugotovljenih nezakonitosti, ne pa za bolj smotrno sestavo letnega obračuna.

Utemeljeno pa se tožeča stranka sklicuje na določbo 2. odst. 26a.čl. zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki določa, da davčni organ naloži zavezancu, da v 30 dneh po prejemu odločbe plača davek s pripadajočimi obrestmi. Prvostopna odločitev, ki nalaga tožeči stranki plačilo v 15 dneh po izvršljivosti ni povsem skladna z navedeno določbo in ker tožeča stranka vstraja pri upoštevanju roka iz 26.a.čl. navedenega zakona, ji je bilo treba glede tega ugoditi. Odločitev sodišča temelji na določbi 42.čl. zakona o upravnih sporih v zvezi z 68.čl. zakona o službi družbenega knjigovodstva.


Zveza:

ZR člen 78a, 91. ZDDPO člen 26a.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xODQw