<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 260/2003
ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.260.2003

Evidenčna številka:VS18684
Datum odločbe:04.04.2006
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1201/2002
Področje:DAVKI
Institut:prometni davek - novi uvoženi avtomobili - davčna osnova - odločba ustavnega sodišča

Jedro

Ker je v 6. odstavku 16. člena ZPD določena specialna davčna osnova za nove uvožene avtomobile, se za določitev davčne osnove za nove uvožene avtomobile druge določbe ZPD ne uporabljajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 30.4.2002, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek; na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Murska Sobota z dne 28.7.1999, s katero se tožeči stranki nalaga plačilo davka od prometa proizvodov po tar. št. 1 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 24.176.007,10 SIT (točka I/1 izreka), plačilo davka od prometa proizvodov po tar. št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 378.225,10 SIT (točka I/2 izreka), plačilo davka od prometa proizvodov po tar. št. 4 Tarife davka od prometa proizvodov v znesku 1.616.688,55 SIT (točka I/3 izreka) ter obračun in plačilo zamudnih obresti od neplačanega davka od prometa proizvodov iz točk I/1, I/2 in I/3, ki tečejo od zapadlosti posameznih zneskov v plačilo do plačila, vse v roku 30 dni od dneva prejema odločbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve naloženih ukrepov. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe kot pravilno in zakonito pritrdila stališču organa prve stopnje, da bi tožeča stranka kot prodajalka novih uvoženih avtomobilov končnim potrošnikom davek od prometa proizvodov morala obračunati in plačati od davčne osnove, določene v 15. členu Zakona o prometnem davku (ZPD, Uradni list RS, št. 4/92 - 56/98 - odl. US), po katerem je osnova za davek od prometa proizvodov prodajna cena proizvodov, ki ne vsebujejo prometnega davka, pri čemer je s prodajno ceno mišljeno celotno bruto plačilo, ki se plača prodajalcu za kupljene proizvode, v katere se vštevajo tudi odvisni stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu.

Sodišče prve stopnje se v obrazložitve izpodbijane sodbe ne strinja s stališčem tožene stranke in prvostopnega upravnega organa. Meni, da glede na to, da je v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka opravljala promet novih uvoženih avtomobilov, v osnovo za plačilo prometnega davka utemeljeno ni vštevala kupcem zaračunanih odvisnih stroškov, ki po splošni določbi 15. člena ZPD sicer povečujejo davčno osnovo, ker je v 6. odstavku 16. člena ZPD za nove uvožene avtomobile določena posebna davčna osnova, in to za vse vrste novih uvoženih avtomobilov iz 5. člena ZPD in ne le za promet iz 1. točke 2. odstavka 5. člena ZPD. Pri tem se je sklicevala tudi na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Ur 25/94 z dne 11.10.1995, ter sodbo istega sodišča, opr. št. Ru 13/95 z dne 28.11.1995. Toženi stranki je pojasnilo tudi, da iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-145/92-9 z dne 18.3.1993 (Uradni list RS, št. 15/93) ne izhaja, da stroškov prodaje iz davčne osnove ni mogoče posploševati, saj je iz prav te odločbe razvidno, da je v takem primeru davčna osnova enaka carinski osnovi. Opozorilo je tudi na določbo 147. člena Ustave RS (URS), po kateri se davki uvajajo z zakoni, ZPD pa je davčno osnovo za promet novih uvoženih vozil posebej določil v 6. odstavku 16. člena. Morebitna nekonsistentnost zakonske ureditve davčne osnove od prometa novih uvoženih osebnih vozil po določbi 6. odstavka 16. člena ZPD v primeru prodaje že uvoženega avtomobila na notranjem trgu pa po presoji sodišča prve stopnje ne more biti podlaga povečanje zakonsko določene osnove z analogno uporabo določbe 15. člena ZPD.

Zoper prvostopno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka, in to iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je odločitev napačno oprta le na 6. odstavek 16. člena ZPD ter da bi moralo prvostopno sodišče pri odločanju upoštevati tudi druge določbe ZPD, zlasti pa analogno uporabo določbe 15. člena ZPD. Ni namreč mogoče enačiti primerov, ko gre za uvoz za končno uporabo ali pa za uvoz zaradi nadaljnje prodaje. Pri uvozu novih osebnih avtomobilov za nadaljnjo prodajo za neznanega kupca carinarnica ni davčni zavezanec in ne obračunava prometnega davka na podlagi izjave uvoznika, da uvaža avtomobile za nadaljnjo prodajo. Po določbi 5. točke 1. odstavka 6. člena ZPD se uvoz proizvodov za nadaljnjo prodajo ne šteje za promet, namenjen za končno potrošnjo. Že sam ZPD loči med prometom novih uvoženih proizvodov - novih avtomobilov za končno porabo (za vnaprej neznanega kupca, ko je uvoznik tudi končni porabnik ali komisionar, ki v lastnem imenu uvozi za račun končnega porabnika) in prometom novih uvoženih proizvodov - avtomobilov z namenom nadaljnje prodaje (prodaja proizvoda končnemu uporabniku, predhodno nabavljenega s strani uvoznika samega ali preprodajalcev). Pri uvozu novega osebnega avtomobila za končnega porabnika (to je porabnik, ki je naveden na uvozni carinski deklaraciji), je zavezanec carinarnica, ki obračuna prometni davek na davčno osnovo iz 16. člena ZPD, ki je enaka carinski osnovi. Pri uvozu novega osebnega avtomobila za nadaljnjo prodajo (za neznanega kupca) pa carinarnica ni davčni zavezanec, temveč je davčni zavezanec prodajalec avtomobila (uvoznik ali preprodajalec). Prodaja že uvoženega novega osebnega avtomobila končnemu potrošniku, ki je bil uvožen oziroma nabavljen z namenom nadaljnje prodaje, predstavlja promet proizvoda, ki je opravljen na notranjem trgu. Davčni promet z novim že uvoženim vozilom je torej prodaja končnemu uporabniku s strani samega uvoznika ali prodajalca, registriranega za trgovinsko dejavnost (ki ga je predhodno nabavil brez obračunanega prometnega davka za nadaljnjo prodajo pod pogoji 7. člena ZPD) in se opravlja na notranjem trgu ter v tej fazi promet z osebnim avtomobilom, ki ima sicer še vedno lastnost novega osebnega vozila, ni več neposredno povezan s samim uvozom, temveč gre za promet, pri katerem mora prodajalec uporabiti davčno osnovo iz 15. člena ZPD, v katero mora vključiti tudi svoje stroške, ki so mu nastali v zvezi s predhodno uvoženim novim osebnim avtomobilom do trenutka prodaje vozila kupcu (marža, nulti servis, transport vozila po notranjem trgu itd.). Zato predlaga, da vrhovno sodišče odpravi prvostopno sodbo in potrdi odločbo tožene stranke kot pravilno in zakonito.

Tožeča stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopnega sodišča, da je v 6. odstavku 16. člena ZPD specialna določba o davčni osnovi za nove uvožene avtomobile. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev, da bi se davčna osnova za uvožene nove avtomobile izračunala tudi na podlagi odvisnih stroškov, ki jih tožeča stranka kot prodajalec zaračuna kupcu, kar bi bilo v skladu s 15. členom ZPD in 14. členom Pravilnika o uporabi ZPD (Uradni list RS, št. 6/92).

Splošno določbo za določitev davčne osnove za davek od prometa proizvodov vsebuje 1. odstavek 15. člena ZPD, in sicer je ta osnova prodajna cena proizvoda, ki ne vsebuje davka od prometa proizvodov, pri čemer je po 3. odstavku s prodajno ceno mišljeno celotno bruto plačilo, ki se plača prodajalcu za kupljene proizvode, v katero so všteti tudi odvisni stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu. Izjema od tega splošnega določila o davčni osnovi pa je za nove uvožene avtomobile posebej opredeljena v 6. odstavku 16. člena ZPD. Po tej določbi je ta osnova vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero niso vštete carina in druge uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu. V skladu s tem je tudi določba 3. odstavka 2. člena Pravilnika o uporabi ZPD. Takšna razlaga navedenih določb izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-145/92-9 z dne 18.3.1993 (Uradni list RS, št. 15/93), zlasti iz 4. in 9. odstavka obrazložitve, na katero se sklicuje tudi pritožbeno sodišče in je v tej sodbi ne ponavlja.

Glede na obrazložitev navedene odločbe ustavnega sodišča torej niso utemeljene pritožbene navedbe, da je treba pri določitvi davčne osnove za obračun prometnega davka upoštevati, ali gre za uvoz za končno uporabo ali pa za uvoz zaradi nadaljnje prodaje. To namreč iz določbe 6. odstavka 16. člena ZPD kot specialne določbe ne izhaja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZPD člen 15, 15/1, 15/3, 16, 16/6. ZUS člen 73.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMTMwOQ==