Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5283cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNTc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 36/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.05.2002povrnitev škode - nesreča na smučišču - odgovornost upravljalca smučišča - odgovornost smučarja - urejenost smučišča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - denarna odškodninaTožnik, ki je povedal, da je noč pred njegovim padcem na smučišču padel dež s snegom, je lahko predvideval, da je na smučišču svež sneg, in je na smučarski progi videl teptalni stroj, torej se je moral zavedati, da proga ne more biti povsem urejena. Če se je kljub temu spustil po progi, je prevzel nase tveganje, ki je večje od tistega, ki ga prevzemajo nase rekreacijski smučarji na urejenih smučiščih. S prevzemom večjega rizika za smučanje, je prevzel nase tudi večjo odgovornost za morebitne nevšečnosti med spustom. Ob lastnem priznanju, da ni bil posebej spreten smučar, bi moral prilagoditi hitrost in način vožje stanju proge in svojemu znanju, česar pa ni storil. To dokazuje tudi dejstvo, da sta njegova sinova pred njim varno prevozila isto smučarsko progo. Tožnik je ob ugotovoljenih okoliščinah prevzel nase več kot le normalno tveganje.
Sodba II Ips 584/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.06.2002prodaja stanovanja - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - višina kupnine - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - pravica do posesti stanovanjaTožnik si je do smrti izgovoril le pravico do posesti stanovanja, vendar ta tožnikova pravica ni v neskladju s kupno pogodbo. Pomeni le modaliteto pri plačilu kupnine, ki z določili o tožnikovi renti vsebuje tudi elemente tveganih pogodb. Po četrtem odstavku 139. člena ZOR takih pogodb ni mogoče izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja. Ne glede na to pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili, da je cena v pogodbi realna in da ni očitnega nesorazmerja, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do razveljavitve pogodbe. Poleg tega sta še ugotovili, da je bila tožniku ob prodaji znana prava vrednost stanovanja.
Sodba II Ips 489/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.06.2002privatizacija stanovanj - plačilo kupnine - valorizacija kupnine - obročno odplačevanje kupnine - plačilo zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega pravaStanovanjski zakon je pri odkupu stanovanj s plačilom kupnine v več letih predvidel valorizacijo s spreminjanjem vrednosti točke in ni predpisal obrestovanja. Zato tožnika nista dolžna plačati obresti, ki jih je določilo pritožbeno sodišče. Revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zamudne obresti bosta tožnika dolžna plačati po določilih ZOR samo v primeru, če bosta prišla v zamudo s plačilom pologa, ki ga morata plačati v 60-ih dneh po sklenitvi pogodbe iz I. točke izreka prve sodbe, ali če bosta zamudila plačilo katerega od mesečnih obrokov. Ker je torej sodišče druge stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, ko je določilo, da morata tožnika plačati obresti od kupnine še pred sklenitvijo prodajne pogodbe, je revizijsko sodišče po prvem odstavku 395. člena ZPP 1977 izrek o plačilu kupnine spremenilo tako, da je tožnikoma naložilo plačilo kupnine, brez obresti.
Sodba II Ips 412/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.04.2002denacionalizacija nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - najemninaZDen v drugem odstavku 72. člena določa, da se odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja v času od podržavljenja do dneva uveljavitve ZDen, ne priznavajo. V tem obdobju so oblasti na različne načine gospodarile s tako imenovano družbeno lastnino, zato izgubljenih koristi ni mogoče zanesljivo ugotoviti, niti ni mogoče pojasniti porabe. Nobenega razloga pa ni, da bi se tudi po uveljavitvi ZDen, ko so zavezanci vedeli, da bo treba vrniti nacionalizirano premoženje, kakorkoli okoristili s tem, da so ga zadrževali in gospodarili z njim.
Sodba II Ips 366/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2002predpogodba - ara - dopustnost dogovora o ari pri predpogodbi - vsebina predpogodbePomanjkanje posebnega zapisa, da bosta stranki sklenili glavno pogodbo na veljavnost predpogodbe nima vpliva. Pravilna je tudi presoja, da ZOR ne nasprotuje utrditvi obveznosti iz predpogodbe z aro (79. člen ZOR).
Sodba II Ips 381/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2002povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - enako varstvo pravic - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnostiČakanje na odškodnino ni posebna oblika nepremoženjske škode, za katero bi se številčno opredeljeno odmerila posebna odškodnina. Je le okoliščina, ki jo sodišče po ustaljeni sodni praksi ne upošteva v vsakem primeru, temveč izjemoma, kadar gre za posebne okoliščine, ki to upravičujejo. Med take okoliščine spada predvsem dolgotrajnost postopka. V obravnavani zadevi je od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje preteklo le dobri dve leti in torej ne gre za izjemne okoliščine. Neutemeljeno je tožnikovo stališče o kršitvi njegove ustavne pravice do enakega varstva ker v primerjavo ponujeni primeri niso ustrezni, saj je pri teh oškodovancih šlo za hujše poškodbe.
Sodba II Ips 396/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2002preplačilo davkov - zamudne obresti od preplačila davkov - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - nepoštenost pridobiteljaČlen 95 ZDavP predstavlja pravno podlago za uveljavljanje zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil šele od 01.01.1997 dalje, ko je navedeni zakon stopil v veljavo. Navedeno določilo pa ne more predstavljati pravne podlage za vtoževane zakonske zamudne obresti od 31.12.1996, ker tedaj ta zakon še ni veljal. Obligacijskopravna podlaga pa zahtevka ni utemeljevala po določilu 214. člena ZOR, ker niso bile podane zahtevane predpostavke.
Sodba II Ips 351/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2002povrnitev negmotne škode - vožnja pod vplivom alkohola - sopotnik vinjenega voznika - deljena krivda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženostiTožnik je vedel, da je K. pil alkoholno pijačo, poleg tega je vedel, da je K. mlad in neizkušen voznik. V takih okoliščinah je prisedel v avto in se vozil z njim. S tem je pristal na tveganje, ki izhaja iz te vožnje. Glede na to je pravno pravilno stališče, da odpade nanj del krivde za škodo, ki je nastala zaradi take vožnje. Pravilna je tudi ugotovitev, da znaša tožnikov del krivde 20 odstotkov.
Sodba II Ips 165/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2001zahteva za varstvo zakonitosti - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - fiksna pogodbena cena - pravilo sočasne izpolnitve - obresti od vnaprej plačane kupnineKadar je imel kupec ob možnosti nakupa za vnaprejšnje plačilo kupnine tudi tako možnost nakupa, kot jo določa ZOR, torej plačilo ob prevzemu blaga (ali na obroke in podobno), ni mogoče govoriti o vsiljevanju prodajnih pogojev oziroma pogojevanju prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine v smislu 26. člena ZBP.
Sodba II Ips 549/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.06.2001povrnitev škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine - prosti preudarekOdškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ni mogoče upoštevati kot zmnožek in seštevek prejetih prejemkov za obdobje nekaj let, marveč je treba po prostem preudarku upoštevati invalidnino, ki jo je tožnik prejel in ki jo bo prejemal, kot eno izmed okoliščin primera, ki vplivajo na pravično odškodnino za navedeno obliko škode. Pri tem pa je zmotno ocenilo, da je treba prisojeni znesek pred sodiščem prve stopnje znižati kar za 2,000.000,00 SIT. Ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi, v katerih je oškodovanec prav tako prejemal invalidnino in jo je sodišče upoštevalo po prostem preudarku, je bila prisojena odškodnina za duševne bolečine za zmanjšanje življenjske aktivnosti v zneskih okrog 8,000.000,00 SIT, in to je revizijsko sodišče tudi priznalo.
Sklep II Ips 89/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.05.2001denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnin zaradi poravnave zapadlih davčnih obveznosti - izvršbaOb ugotovitvi, da je bil uveden izvršilni postopek in da je F. M. sam predlagal poravnavo zapadlih davčnih obveznosti za leto 1962 in 1963 s prenosom parcel, ki jih je sam izbral, v družbeno lastnino, sta sodišči pravilno presodili, da tako vedenje pogodbenih strank ne kaže niti na silo in grožnjo, niti na zvijačo.
Sodba II Ips 541/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2001denacionalizacija nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davek na dohodek od premoženjaZDen v 72. členu predvideva nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jih dosegla upravičenka, če bi sama uporabljala ali upravljala nepremičnino. Tožnica uveljavlja svoj zahtevek samo za obdobje od vložitve zahteve za denacionalizacijo pred upravnim organom, do pravnomočne odločitve in dejanske vrnitve nepremičnine. V tem času je tožena stranka oddajala poslovni prostor brez ustreznega pravnega naslova, zato mora vrniti tožnici to, kar je dejansko prejela. Iz odločbe v zadevi II Ips 218/97, ki jo navaja revidentka in ki je objavljena v Zbirki civilnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1998, GV, Založba, št. 65, str. 357 res izhaja, da bi morala zavezanka vrniti tisto, kar je iztržila za najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morala plačevati od takih prejemkov, ter za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine. Plačilo davka določa Zakon o dohodnini (ZDoh, Ur. l. št. 71/93 s kasnejšimi novelami), po katerem...
Sodba in sklep II Ips 551/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2001pogodba o naročilu - delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - uporabnina - povrnitev škode - pravica do popolne odškodnine - obseg odškodnine - zamudne obrestiPri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.
Sklep II Ips 147/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.05.2001denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - darilna pogodba - vrnitev darovanega premoženjaGrožnjo, silo ali zvijačo iz 5. člena ZDen je potrebno pojmovati širše, kot je to veljalo po pravnih pravilih ODZ (posebno pravil 869. do 871.) oziroma kot to velja sedaj po določbah 60. do 65. člena ZOR. Tak specifičen pristop je terjalo spoznanje, da je lahko takoimenovano revolucionarno nasilje (če se je zatrjevalo) imelo več ali manj razpoznavne oblike oziroma posledice. To hkrati pomeni, da je potrebno pravno ocenjevanje tako splošnih kot konkretnih razmer, ugotovljenih v posameznih primerih, ocenjevati in razlagati v skladu s temeljnim ciljem ZDen, ki je v popravi krivic, povzročenih z različnimi oblikami prisilnega podržavljanja premoženja. Pri ocenjevanju, ali gre za splošne ali (p)osebne razmere, je treba izhajati iz trditvenega in dokaznega gradiva.
Sodba II Ips 461/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2001dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - dokazovanje - pravilo o dokaznem bremenu - izvedenec - vsebina izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenjaIzvedenčeva dolžnost iz 2. odstavka 260. člena ZPP (1977), da mora vselej obrazložiti svoje mnenje, je zrcalna pravici strank in sodišča, da mnenje pregledajo, analizirajo in po potrebi zahtevajo dopolnitev. Tako kot ostale dokaze mora sodišče oceniti tudi izvedensko mnenje. Pomanjkljivega izvedenskega mnenja ne more upoštevati. Če dopolnitev zaradi smrti izvedenca ni več mogoča, je treba postaviti mnogo izvedencev. Tožnik je svoj zahtevek znižal na znesek, ki ga je ugotovil prvi izvedenec. Zato ni hotel plačati predujema za novega izvedenca. Pri tem je prezrl, da prvega izvedenskega mnenja zaradi pomanjkljivosti ni mogoče oceniti. Na podlagi takega izvedenskega mnenja ni uspel dokazati niti višine znižanega tožbenega zahtevka. Zato je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilo o dokaznem bremenu pravilno uporabljeno.
Sklep II Ips 456/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2001menjalna pogodba - neveljavnost pravnega posla - ničnost - izpodbojnost - zastaralni roki - prekluzivni rokiPo prvem odstavku 103. člena ZOR nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve ali družbeni morali. Gre torej za zelo hude kršitve pri sklenitvi pogodbe, pa še v takih primerih je treba težiti h konvalidaciji pogodbe. Milejša oblika neveljavnosti je izpodbojnost, ki v primeru poslovno omejene pogodbene stranke ali napak volje pri sklenitvi pogodbe omogoča izpodbijanje pogodbe. Poleg tega je v zakonu posebej predvidena izpodbojnost v 139. členu ZOR (zaradi očitnega nesorazmerja vzajemnih dajatev), v 280. členu ZOR (zaradi dolžnikovih ravnanj v škodo upnikov), v 532. členu ZOR (zaradi kršitve predkupne pravice), v 908. členu ZOR (zaradi zamolčanja ali neresnične izjave pri zavarovalni pogodbi) in v drugih zakonih. Za prekluzijo je značilno, da terjatev s potekom roka ugasne, izgine, ne obstoji več naprej kot naturalna terjatev, kakor je to določeno za zastarane terjatve.
Sodba II Ips 352/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2001povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnostiPresoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Sklep II Ips 582/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2000prodaja nepremičnine - obličnostPravna presoja laično sestavljene listine glede zahtevane obličnosti.
Sodba II Ips 560/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2000prodaja nepremičnine - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi od uporabe - pravilo sočasne izpolnitveZahtevek na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (219. člen ZOR) ni utemeljen, kadar je na podlagi veljavne prodajne pogodbe (454. člen ZOR) stvar bila kupcu že izročena, pa obstoji spor o tem, ali je kupnina bila plačana (pravilo sočasne spolnitve - 122. člen ZOR).
Sodba II Ips 471/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.03.2000privatizacija stanovanj - nadomestno stanovanje - primerno stanovanjeObveznosti lastnika olastninjenega stanovanja po 117. členu SZ so bile neodvisne od potreb imetnika stanovanjske pravice. Zato so lastnikove obveznosti tudi v primerih iz 2. odst. 129. člena SZ lahko le takšne kot bi bile v primeru, da mora prodati imetniku stanovanjske pravice tisto stanovanje, ki ga zaseda kot imetnik stanovanjske pravice.

Izberi vse|Izvozi izbrane