<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 186/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.186.2008

Evidenčna številka:VS0010762
Datum odločbe:17.04.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 2240/2007
Področje:DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - prodaja nepremičnine - odškodnina - vmesni ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje

Jedro

Posledica protipravnega razpolaganja z nepremičninama z aneksom z dne 31.1.1995 je, da je tožeči stranki onemogočena vrnitev nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Druga tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 2.090,44 EUR stroškov odgovora na revizijo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je drugi toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 248.946,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.1.1995 do plačila. Ocenilo je, da so podani vsi elementi odškodninskega delikta. Višino škode je izračunalo na podlagi kupnine, za katero je prva tožena stranka parceli prodala I. d.o.o.

Sodišče druge stopnje je pritožbi druge tožene stranke delno ugodilo in sodbo v obrestnem delu spremenilo tako, da obresti tečejo le do 31.12.2001, sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je druga tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, da ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi v razmerju do druge tožene stranke in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da morajo biti za odškodninsko odgovornost druge tožene stranke na podlagi 88. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl., v nadaljevanju ZDen) podani vsi elementi odškodninskega delikta. Po njenem mnenju pa nista izpolnjeni vsaj dve predpostavki, in sicer obstoj vzročne zveze in nastala škoda. Do kršitve 88. člena ZDen bi prišlo samo v primeru razpolaganja s sporno nepremičnino od uveljavitve ZDen. V konkretnem primeru pa je bila veljavna pogodba sklenjena že v letu 1972. Z odločbo iz leta 1976 je bila lastniški prednici tožeče stranke formalno odvzeta posest in pravica uživanja. Aneks iz leta 1995 se na sporni parc. št. 1702 in 1703 ne nanaša, saj so njegov predmet samo zemljišča, ki so se delila na podlagi delilnih načrtov. Tudi če je bilo ravnanje druge tožene stranke ob sklenitvi aneksa protipravno, pa to ne zadošča za odškodninsko odgovornost. Ovira za vračilo spornih nepremičnin v naravi namreč ni v aneksu, temveč v zakonito sklenjeni pogodbi iz leta 1972, v katero sodišče ni posegalo. Škoda bi tožeči stranki nastala šele, če bi imela v rokah pravnomočno denacionalizacijsko odločbo, s katero bi ji bili sporni zemljišči vrnjeni v naravi. Druga tožena stranka je šele z dopisom z dne 6.10.2003 izvedela, da sta sporni zemljišči predmet denacionalizacije. Sodišče se ob določanju višine odškodnine ni ukvarjalo z ovrednotenjem obeh zemljišč, predvsem z vlaganji vanju. S pogodbo iz leta 1972 se je druga tožena stranka zavezala zemljišča komunalno urediti, kar je tudi izpolnila.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne, drugi toženi stranki pa naloži plačilo stroškov za odgovor na revizijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje. Opozarja, da je bilo o ničnosti aneksa z dne 31.1.1995 že odločeno. V tem postopku je zato mogoče obravnavati le vprašanje višine odškodnine, ki pripada tožeči stranki. Tržna vrednost spornih nepremičnin je tista, za katero je zemljišči prodala prva tožena stranka. Ker gre za odškodnino po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, metodologija ZDen za določanje odškodnine ni pomembna.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Utemeljenost dajatvenega tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi je odvisna od obstoja prejudicialnega pravnega razmerja – ničnosti Aneksa številka 1 k Pogodbi o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča v industrijski coni VP-3 z dne 31.1.1995, ki sta ga sklenila pravna prednika toženih strank. Ker je tožeča stranka uveljavljala vmesni ugotovitveni zahtevek, je sodišče s sodbo z dne 24.3.2005, ki je bila preizkušena tudi na revizijski stopnji, o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja odločilo v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti (primerjaj s tretjim odstavkom 181. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Če je tako, dejstva, iz katerih izhaja prejudicialno pravno razmerje in na katera je stranka opirala vmesni ugotovitveni zahtevek, ne morejo več biti predmet revizijskega preizkusa, zato se revizijsko sodišče z njimi ni ukvarjalo. Zgolj kratko velja povzeti, da sta pravna prednika toženih strank 4.8.1972 sicer sklenila veljaven zavezovalni pravni posel, vendar pa pravna prednica druge tožene stranke zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti tedaj ni mogla razpolagati s parcelama. Do razpolaganja, ki pa je bilo v nasprotju s kogentno določbo iz 88. člena ZDen, je prišlo šele z aneksom z dne 31.1.1995.

Pojasnjeno je tudi že bilo, da s pogodbo z dne 4.8.1972 še ni prišlo do razpolaganja s spornima nepremičninama. S citiranim pravnim poslom, ki ima pravno naravo obligacijske pogodbe, se je Komunalni sklad Občine ... zavezal, da odda stavbna zemljišča v posest drugi pogodbeni stranki. Zavezovalni pravni posel ni mogel imeti za posledico prenosa pravice uporabe, ampak je iz njega izhajala le dolžnost pravnega prednika druge tožene stranke, da opravi vse, kar je potrebno, da druga pogodbena stranka postane imetnik pravice uporabe. V celoti je torej treba zavrniti ugovor druge tožene stranke o pomanjkanju vzročne zveze, ker naj bi nastala škoda tožeče stranke ne bila posledica nedopustnega ravnanja v letu 1995.

Ni res, da nepremičnini parc. št. 1702 in 1703 k.o. ... nista bili predmet aneksa z dne 31.1.1995, saj sta v njem obe označeni z ustreznim identifikacijskim znakom, tako v predmetu pogodbe kot v intabulacijski klavzuli (1. in 2. člen aneksa).

Zgrešeno je tudi revizijsko stališče, da je škoda tožeče stranke v sodbah zgolj domnevana, čeprav bi morala biti ugotovljena s pravnomočno denacionalizacijsko odločbo. Posledica protipravnega razpolaganja z nepremičninama z aneksom z dne 31.1.1995 je ravno v tem, da je tožeči stranki onemogočena vrnitev nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku. Druga tožena stranka bi z ugovorom o neizpolnitvi predpostavke nastale škode lahko uspela, če bi zatrjevala in dokazala druge okoliščine, ki bi izključevale utemeljenost zahteve tožeče stranke – upravičenca v denacionalizacijskem postopku, česar pa ni storila.

Iz procesnih razlogov revizijsko sodišče ni bilo dolžno vsebinsko proučiti navedb v reviziji, da je druga tožena stranka šele 6.10.2003 izvedela, da sta sporni zemljišči predmet denacionalizacije in da je s komunalno ureditvijo povečala vrednost zemljišč. Ker gre za revizijsko novoto, sta namreč trditvi nedopustni (372. člen ZPP).

Končno ne drži, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbeni očitek v zvezi z vrednotenjem zemljišč. Iz sodbe sodišča druge stopnje (tretji odstavek na peti strani sodbe) jasno izhaja, da se je s tem ugovorom druge tožene stranke seznanilo ter se do njega jasno in pravilno opredelilo. Revidentka drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni konkretizirala, zato podrobnejši odgovor v tej smeri ni potreben (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo druge tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP).

Stroškovni izrek temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker druga tožena stranka ni uspela z revizijo, mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške za odgovor na revizijo (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in veljavno Odvetniško tarifo, obsegajo pa nagrado za sestavo odgovora na revizijo in poročilo stranki, povečano za davek na dodano vrednost, in sodno takso.


Zveza:

ZDen člen 88.ZPP člen 181, 181/3.ZOR člen 154, 154/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNTc=