Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5236cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 351/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2002povrnitev negmotne škode - vožnja pod vplivom alkohola - sopotnik vinjenega voznika - deljena krivda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženostiTožnik je vedel, da je K. pil alkoholno pijačo, poleg tega je vedel, da je K. mlad in neizkušen voznik. V takih okoliščinah je prisedel v avto in se vozil z njim. S tem je pristal na tveganje, ki izhaja iz te vožnje. Glede na to je pravno pravilno stališče, da odpade nanj del krivde za škodo, ki je nastala zaradi take vožnje. Pravilna je tudi ugotovitev, da znaša tožnikov del krivde 20 odstotkov.
Sodba II Ips 165/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2001zahteva za varstvo zakonitosti - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - fiksna pogodbena cena - pravilo sočasne izpolnitve - obresti od vnaprej plačane kupnineKadar je imel kupec ob možnosti nakupa za vnaprejšnje plačilo kupnine tudi tako možnost nakupa, kot jo določa ZOR, torej plačilo ob prevzemu blaga (ali na obroke in podobno), ni mogoče govoriti o vsiljevanju prodajnih pogojev oziroma pogojevanju prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine v smislu 26. člena ZBP.
Sodba II Ips 549/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.06.2001povrnitev škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine - prosti preudarekOdškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ni mogoče upoštevati kot zmnožek in seštevek prejetih prejemkov za obdobje nekaj let, marveč je treba po prostem preudarku upoštevati invalidnino, ki jo je tožnik prejel in ki jo bo prejemal, kot eno izmed okoliščin primera, ki vplivajo na pravično odškodnino za navedeno obliko škode. Pri tem pa je zmotno ocenilo, da je treba prisojeni znesek pred sodiščem prve stopnje znižati kar za 2,000.000,00 SIT. Ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi, v katerih je oškodovanec prav tako prejemal invalidnino in jo je sodišče upoštevalo po prostem preudarku, je bila prisojena odškodnina za duševne bolečine za zmanjšanje življenjske aktivnosti v zneskih okrog 8,000.000,00 SIT, in to je revizijsko sodišče tudi priznalo.
Sklep II Ips 89/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.05.2001denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnin zaradi poravnave zapadlih davčnih obveznosti - izvršbaOb ugotovitvi, da je bil uveden izvršilni postopek in da je F. M. sam predlagal poravnavo zapadlih davčnih obveznosti za leto 1962 in 1963 s prenosom parcel, ki jih je sam izbral, v družbeno lastnino, sta sodišči pravilno presodili, da tako vedenje pogodbenih strank ne kaže niti na silo in grožnjo, niti na zvijačo.
Sodba II Ips 541/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2001denacionalizacija nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davek na dohodek od premoženjaZDen v 72. členu predvideva nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jih dosegla upravičenka, če bi sama uporabljala ali upravljala nepremičnino. Tožnica uveljavlja svoj zahtevek samo za obdobje od vložitve zahteve za denacionalizacijo pred upravnim organom, do pravnomočne odločitve in dejanske vrnitve nepremičnine. V tem času je tožena stranka oddajala poslovni prostor brez ustreznega pravnega naslova, zato mora vrniti tožnici to, kar je dejansko prejela. Iz odločbe v zadevi II Ips 218/97, ki jo navaja revidentka in ki je objavljena v Zbirki civilnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1998, GV, Založba, št. 65, str. 357 res izhaja, da bi morala zavezanka vrniti tisto, kar je iztržila za najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morala plačevati od takih prejemkov, ter za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine. Plačilo davka določa Zakon o dohodnini (ZDoh, Ur. l. št. 71/93 s kasnejšimi novelami), po katerem...
Sodba in sklep II Ips 551/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2001pogodba o naročilu - delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - uporabnina - povrnitev škode - pravica do popolne odškodnine - obseg odškodnine - zamudne obrestiPri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.
Sklep II Ips 147/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.05.2001denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - darilna pogodba - vrnitev darovanega premoženjaGrožnjo, silo ali zvijačo iz 5. člena ZDen je potrebno pojmovati širše, kot je to veljalo po pravnih pravilih ODZ (posebno pravil 869. do 871.) oziroma kot to velja sedaj po določbah 60. do 65. člena ZOR. Tak specifičen pristop je terjalo spoznanje, da je lahko takoimenovano revolucionarno nasilje (če se je zatrjevalo) imelo več ali manj razpoznavne oblike oziroma posledice. To hkrati pomeni, da je potrebno pravno ocenjevanje tako splošnih kot konkretnih razmer, ugotovljenih v posameznih primerih, ocenjevati in razlagati v skladu s temeljnim ciljem ZDen, ki je v popravi krivic, povzročenih z različnimi oblikami prisilnega podržavljanja premoženja. Pri ocenjevanju, ali gre za splošne ali (p)osebne razmere, je treba izhajati iz trditvenega in dokaznega gradiva.
Sodba II Ips 461/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2001dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - dokazovanje - pravilo o dokaznem bremenu - izvedenec - vsebina izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenjaIzvedenčeva dolžnost iz 2. odstavka 260. člena ZPP (1977), da mora vselej obrazložiti svoje mnenje, je zrcalna pravici strank in sodišča, da mnenje pregledajo, analizirajo in po potrebi zahtevajo dopolnitev. Tako kot ostale dokaze mora sodišče oceniti tudi izvedensko mnenje. Pomanjkljivega izvedenskega mnenja ne more upoštevati. Če dopolnitev zaradi smrti izvedenca ni več mogoča, je treba postaviti mnogo izvedencev. Tožnik je svoj zahtevek znižal na znesek, ki ga je ugotovil prvi izvedenec. Zato ni hotel plačati predujema za novega izvedenca. Pri tem je prezrl, da prvega izvedenskega mnenja zaradi pomanjkljivosti ni mogoče oceniti. Na podlagi takega izvedenskega mnenja ni uspel dokazati niti višine znižanega tožbenega zahtevka. Zato je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilo o dokaznem bremenu pravilno uporabljeno.
Sklep II Ips 456/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2001menjalna pogodba - neveljavnost pravnega posla - ničnost - izpodbojnost - zastaralni roki - prekluzivni rokiPo prvem odstavku 103. člena ZOR nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve ali družbeni morali. Gre torej za zelo hude kršitve pri sklenitvi pogodbe, pa še v takih primerih je treba težiti h konvalidaciji pogodbe. Milejša oblika neveljavnosti je izpodbojnost, ki v primeru poslovno omejene pogodbene stranke ali napak volje pri sklenitvi pogodbe omogoča izpodbijanje pogodbe. Poleg tega je v zakonu posebej predvidena izpodbojnost v 139. členu ZOR (zaradi očitnega nesorazmerja vzajemnih dajatev), v 280. členu ZOR (zaradi dolžnikovih ravnanj v škodo upnikov), v 532. členu ZOR (zaradi kršitve predkupne pravice), v 908. členu ZOR (zaradi zamolčanja ali neresnične izjave pri zavarovalni pogodbi) in v drugih zakonih. Za prekluzijo je značilno, da terjatev s potekom roka ugasne, izgine, ne obstoji več naprej kot naturalna terjatev, kakor je to določeno za zastarane terjatve.
Sodba II Ips 352/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2001povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnostiPresoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Sklep II Ips 582/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2000prodaja nepremičnine - obličnostPravna presoja laično sestavljene listine glede zahtevane obličnosti.
Sodba II Ips 560/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2000prodaja nepremičnine - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi od uporabe - pravilo sočasne izpolnitveZahtevek na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (219. člen ZOR) ni utemeljen, kadar je na podlagi veljavne prodajne pogodbe (454. člen ZOR) stvar bila kupcu že izročena, pa obstoji spor o tem, ali je kupnina bila plačana (pravilo sočasne spolnitve - 122. člen ZOR).
Sodba II Ips 471/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.03.2000privatizacija stanovanj - nadomestno stanovanje - primerno stanovanjeObveznosti lastnika olastninjenega stanovanja po 117. členu SZ so bile neodvisne od potreb imetnika stanovanjske pravice. Zato so lastnikove obveznosti tudi v primerih iz 2. odst. 129. člena SZ lahko le takšne kot bi bile v primeru, da mora prodati imetniku stanovanjske pravice tisto stanovanje, ki ga zaseda kot imetnik stanovanjske pravice.
Sklep II Ips 244/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.05.1999upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - posredna prisilaRes je potrebno konkretna ravnanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti presojati v okviru širše analize takratnih družbenih razmer. Vendar pa samo ugotovitve, kako so takratne splošne družbene razmere vplivale na odločitev posameznika skleniti pravni posel, ne zadostujejo. Za utemeljenost zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja je zato potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali je prav v zvezi s sklenitvijo pravnega posla sploh obstajalo takšno ravnanje tedanjega državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla o prenosu upravičenčevega premoženja v državno lastnino.
Sklep II Ips 479/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.05.1999upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - vrnitev nepremičnin - časovna omejitev upravičenosti zahteve za denacionalizacijoZakon o denacionalizaciji določa tri možne pravne podlage za vračanje prisilno podržavljenega premoženja: po določilu 3. člena se vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno po v njem naštetih predpisih; po določilu 4. člena se vrača premoženje, ki je bilo neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa (ki ni predpis iz 3. člena), izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963 ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova; po določilu 5. člena pa se vrača premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Predpostavki za vračanje premoženja po 5. členu ZDen sta bili dve: (1) pogodba (ki je bila lahko različnih oblik oziroma vrste) je morala biti sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti in (2) sklenjena je morala biti v časovnih mejah, ki sta jo določala 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti...
Sodba II Ips 374/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.07.1999prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vračilo kupnine - zamudne obrestiPosledice razdrte pogodbe določa ZOR v 132. členu. Te nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke, ki je sicer pomembna za odškodninske zahtevke. Za zahtevek, s katerim tožnica zahteva le vrnitev tistega, kar je izpolnila v okviru svoje pogodbene obveznosti, ZOR v petem odstavku 132. člena nalaga toženi stranki, ki vrača prejeti denar, da mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.
Sodba II Ips 425/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.02.2000privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetništvo stanovanjske praviceUpravičenci do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji iz 117. člena SZ so bili le tisti, ki so bili 19.10.1991 imetniki stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 456/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.09.1999pogodba o delu - posredniška pogodba - pravna narava pogodbe - oblika pogodbe - domneva o popolnosti listine - pogodbena obrestna mera - višina obrestne mere - valutna klavzulaOdločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima...
Sklep II Ips 123/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.04.1999upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblastiDoločilo 5. člena ZDen je treba tolmačiti v skladu z namenom celotnega Zakona o denacionalizaciji, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen), zaradi česar je treba grožnjo, silo in zvijačo v smislu 5. člena ZDen pojmovati širše, kot je to veljalo po pravilih 869 do 871 ODZ. Rešitev takega spora kot je predmetni terja zato upoštevanje tedanjih t.j. leta 1955 obstoječih splošnih družbenih razmer, hkrati pa tudi oceno konkretnih razmer, v katerih je prišlo do sporne sklenitve pogodbe.
Sklep II Ips 399/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.04.1999upravičenec do denacionalizacije (člen 5 ZDen) - pravni posel sklenjen zaradi grožnje državnega organaSam prisilni značaj izvršilnega postopka, ki je bil v teku proti predlagatelju kot dolžniku zapadlih davčnih obveznosti, sam zase še ne izključuje grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen. Možnost poravnave davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino bila predvidena le s stališča svobodne volje davčnega zavezanca. Prisiljevanje k podpisu ustrezne izjave z narekovanjem cenitve zemljišča (mimogrede: sporni gozd je bil - vprašljivo - ocenjen na vrednost, enako višini davščin) in zatrjevanimi ter v postopku na prvi stopnji ocenjevanimi grožnjami z zaporom in drugimi pritiski lahko - če je dokazano - pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost denacionalizacijske zahteve.

Izberi vse|Izvozi izbrane