<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II IPs 1022/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.1022.2007

Evidenčna številka:VS0010752
Datum odločbe:14.02.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 968/2006
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev zatrjevanih procesnih kršitev

Jedro

Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Vsak očitek bistvene kršitve postopka je potrebno konkretizirati. Standardu obrazloženosti bistvenih kršitev postopka ne zadostuje, da tožnici zgolj navedeta, da sta prerekali določeno trditev. Morali bi tudi navesti, kdaj in na kakšen način naj bi to storili.

Izrek

1. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

– v prvem odstavku izreka delno spremeni tako, da se pritožbi prve tožnice delno ugodi ter se sodba prve stopnje delno spremeni tako, da mora tožena stranka prvi tožnici iz naslova nepremoženjske škode plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000 SIT) zadoščenja in v drugem odstavku izreka spremeni tako, da mora tožena stranka v 15 dneh prvotožnici plačati 139.99 EUR stroškov pritožbenega postopka.

2. Sicer se revizija zavrne.

3. Tožena stranka mora tožnici v 15 dneh povrniti 165,24 EUR (prej 39.598,11 SIT)stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Oče in mož tožnic se je kot delavec tožene stranke na delovnem mestu smrtno ponesrečil. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženi stranki naložilo, da mora tožnicama plačati odškodnino v znesku 10.229.253 SIT, od tega 6.700.000 SIT za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, in sicer prvi tožnici S. Z. 3.200.000 SIT, drugi tožnici A. Z. pa 3.500.000 SIT.

Sodišče druge stopnje je v celoti zavrnilo pritožbo obeh tožnic in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeči stranki v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavljata revizijske razloge bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99 in nasl. - ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata tako spremembo sodbe, da se zahtevkoma za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje naj bi bistveno kršilo pravdni postopek s tem, ko je v obrazložitvi zapisalo, da tožnici nista prerekali trditev tožene stranke, da je plačevala premijo za kolektivno zavarovanje. Nadaljnja kršitev je podana v tem, da bi moral toženec dokazati, da je sam plačeval polico kolektivnega zavarovanja. Materialno pravo pa je zmotno uporabilo, ker pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo načela individualizacije (posebne okoliščin tega primera).

Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je delno utemeljena.

V reviziji uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajoče denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega tožnici utemeljujeta s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njunem mnenju upravičevale odškodnino v vtoževanem znesku. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega v primeru pokojnikove žene (drugotožnice) pravilno upoštevano.

Utemeljen pa je revizijski očitek glede odmere odškodnine v primeru pokojnikove hčere (prvotožnice). V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali načela individualizacije (predvsem okoliščine, da je bila hči posvojena in da je bila vez med hčerko in očetom močna). Po oceni revizijskega sodišča je tako primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega v primeru pokojnikove hčere 3.500.000 SIT (sedaj 14.605,24 EUR).

Neutemeljen je revizijski očitek glede procesnih kršitev. Tožnici s trditvijo, da sta pravočasno prerekali navedbe tožene stranke o plačevanju premije, smiselno uveljavljata relativno procesno kršitev, vendar je ne obrazložita. Zato se revizijsko sodišče s tem ni ukvarjalo. Vsak očitek bistvene kršitve je namreč potrebno konkretizirati. Standardu obrazloženosti bistvenih kršitev postopka ne zadostuje, da tožnici v reviziji zgolj navedeta, da sta prerekali določeno trditev. Morali bi tudi navesti, kdaj in na kakšen način naj bi to storili. Glede očitka, da bi morala tožena stranka dokazati, da je plačevala premijo, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena in prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot v izreku te sodbe.

V odločitev o pravdnih stroških je revizijsko sodišče poseglo samo toliko, kolikor je zaradi spremembe sodb in zvišane odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega za prvotožnico spremenjen uspeh v pravdi (drugi odstavek 165. člen ZPP). Izreka o pravdnih stroških, ki temelji na določilu drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP, revizijsko sodišče ni spremenilo, ker zvišanje odškodnine za 1251,88 EUR (prej 300.000 SIT) na odmero stroškov postopka ne vpliva. Pač pa mora tožena stranka tožnici povrniti stroške pritožbenega in revizijskega postopka. Eni in drugi so odmerjeni od zneska, s katerim je tožnica uspela s pritožbo in revizijo (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP), pri čemer prvi znašajo 139.99 EUR (obsegajo pa nagrado odvetniku za sestavo pritožbe, davek na dodano vrednost in 2% materialne stroške), drugi pa 165,24 (predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo revizije in davek na dodano vrednost). Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila pravdnih stroškov.


Zveza:

OZ člen 180.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNDc=