<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba in sklep Ur 3/93
ECLI:SI:VSRS:1993:UR.3.93

Evidenčna številka:VS00635
Datum odločbe:21.05.1993
Področje:RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - SODNE TAKSE
Institut:oprostitev plačila davka od prometa proizvodov - dvojna obdavčitev - oprostitev plačila sodnih taks

Jedro

Na izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDPPS se lahko sklicuje samo pravna oseba, ki je registrirana za tisto proizvodno dejavnost, za katero je nabavila reprodukcijski material.

Za priznanje ugodnosti iz 6. čl. ZDPPS morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji.

Ravnanje v nasprotju z zakonom ima lahko za posledico dvojno obdavčitev.

Oprostitev plačila sodnih taks lahko predlagajo samo fizične osebe.

Izrek

1. Tožba se zavrne kot neutemeljena. 2. Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se zavrne.

Obrazložitev

Pri kontroli obračunavanja in plačevanja prometnega davka za leto 1991 je služba družbenega knjigovodstva I. stopnje ugotovila pri tožeči stranki razne nepravilnosti. Zaradi njihove odprave ji je naložila izvršitev raznih ukrepov. Pritožbo zoper odločbo službe družbenega knjigovodstva I. stopnje je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno.

Zakonitost oziroma pravilnost odločbe tožene stranke izpodbija tožeča stranka s pravočasno vloženo tožbo. Sodišču predlaga, naj odločbo tožene stranke odpravi. Tožeča stranka predlaga tudi, naj jo sodišče oprosti plačila sodnih taks.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka sodišču, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Upoštevajoč dejstva, ugotovljena v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih - Uradni list SFRJ št. 4/77), ugotavlja sodišče, da je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita, in sicer iz sledečih razlogov (posamezni primeri so oštevilčeni po točkah iz izreka odločbe službe družbenega knjigovdstva I. stopnje). I/1. Tožnik je na podlagi izjave, da nabavlja material za reprodukcijo, nabavil brez plačila prometnega davka določeno količino granulata in barve. Ta material je preko svojih kooperantov za reprodukcijo tudi uporabil.

Po 4. členu zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ št. 4/91; v nadaljevanju: ZDPPS) se davek od prometa proizvodov plačuje od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo.

S prometom proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, je mišljena prav vsaka prodaja. Izjeme določa samo ZDPPS (1. odstavek 5. člena ZDPPS). Eno od izjem določa 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDPPS. Po tej se ne šteje za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, prodaja reprodukcijskega materiala pravni osebi, ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo. Katere so pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, določa 2. odstavek 6. člena ZDPPS. Da se štejejo kot takšne, morajo biti pri pristojnem sodišču registrirana za opravljanje proizvodne dejavnosti. To pa tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti ni bila. Zato ugodnosti iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDPPS ne more izkoristiti. Četudi je material, ki ga je kupila brez plačila prometnega davka, uporabila v proizvodnji, se šteje, da je šlo za končno potrošnjo. Pri tem ni pomembno, kako je uporabila proizvode, v katere je bil nabavljeni reprodukcijski material vgrajen. To pa zato, ker se je ukvarjala s proizvodnjo, s katero se ne bi smela ukvarjati niti sama, niti preko kooperantov, ker zanjo ni bila registrirana (1. odstavek 149. člena zakona o podjetjih - Uradni list SFRJ št. 77/88... 61/90).

I/2. Za izkoriščenje ugodnosti iz 6. člena ZDPPS ne zadostuje samo pravilno izpolnjena kupčeva izjava. Izpolnjeni morajo biti kumulativno vsi pogoji iz 7. člena ZDPPS, ki so predvideni za konkretno situacijo. Prav to pa, po ugotovitvah tožene stranke, v primeru prodaje senčnikov niso bili. Zato se tožeča stranka ne more oprostiti obveznosti plačila prometnega davka za prodane senčnike sklicujoč se samo na dejstvo, da so kupci izjave iz 3. točke 1. odstavka 7. člena ZDPPS pravilno sestavili.

I/3. Pravilnosti odločitve o obveznosti plačati prometni davek od diskete, ki jo je uporabila za lastne potrebe, tožeča stranka izrecno ne zanika. Glede na določbo 2. točke 2. odstavka 5. člena ZDPPS tega niti ne more.

I/4. Prav možno je, da bo v zvezi s prometom proizvodov, navedenih v računu z dne 11.10.1991 številka 11081, ki ga je tožeča stranka naslovila na firmo R. d.o.o., Ljubljana, prišlo do dvakratne obdavčitve. Do tega nebi prišlo, če bi tožeča stranka pri svojem poslovanju ravnala v skladu z zakonom, konkretno v skladu s 7. členom ZDPPS. Po ugotovitvah, ki so bile podlaga za odločanje v upravnem postopku pa to ni (glej še obrazložitev pod točko I/2). Zato se samo z navajanjem možnosti dvojnega obdavčenja ne more rešiti obveznosti plačila prometnega davka.

I/5. Iz dejanskih ugotovitev, ki so bile podlaga za izpodbijano odločitev izhaja, da je tožeča stranka prodala fizični osebi video kamero brez obračuna in vplačila prometnega davka. Prav tej fizični osebi je namreč tožeča stranka izdala račun za video kamero. Zato mora na podlagi predpisov, na katere se sklicuje izpodbijana odločba, plačati prometni davek. Kakšne posle je imela tožeča stranka s firmo M. d.o.o., za odločitev ni pomembno. Omenjena pravna oseba je namreč drug subjekt pravic in obveznosti od fizične osebe, kateri je tožeča stranka prodala video kamero.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba v skladu z zakonom. Zato je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnilo pa je tudi njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz besedil 13. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS št. 30/78 ... 14/91) ter 172. člena ZPP namreč izhaja, da lahko predlagajo, ob izpolnitvi določenih pogojev, oprostitev plačila sodnih taks samo fizične osebe. Ker pa je tožeča stranka pravna oseba, je bilo zato treba njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrniti.


Zveza:

Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 4, 5, 5/1, 6, 6/1, 6/1-3, 7. ZST člen 13.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNzkz