<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba Ur 13/93
ECLI:SI:VSRS:1993:UR.13.93

Evidenčna številka:VS00624
Datum odločbe:20.10.1993
Področje:RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
Institut:prometni davek - prodaja rabljenih vozil trgovcu

Jedro

Fizična oseba sme prodati rabljeno vozilo brez prometnega davka trgovcu, ki to vozilo kupi za nadaljnjo prodajo, le če se ji plačilo nakaže na žiro račun.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Celje je z odločbo št. 32000-023/030-VPI-70/92-SB z dne 15.10.1992 naložila tožeči stranki, da poveča obveznosti za prometni davek v znesku 75.684,00 Sit z zamudnimi obrestmi, to plača na predpisane plačilne račune in v svojem knjigovodstvu opravi ustrezna knjiženja. Ugotovila je, da je tožeča stranka v maju 1992 odkupila sedem rabljenih osebnih avtomobilov in prodajalcem ni nakazala kupnine na žiro račun. Zato niso izpolnjeni pogoji po 9. čl. zakona o prometnem davku in mora tožeča stranka plačati 5% prometni davek po tarifi št. 3 tarife davka od prometa proizvodov, kar znese 75.684,00 Sit.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke in z enakimi razlogi potrdila prvostopno odločbo.

Proti tej odločbi vlaga tožeča stranka tožbo. Navaja, da gre za menjavo: ko je kupila rabljena vozila je istočasno prodajalcem prodala nova vozila. Kupci novih vozil so morali le doplačati razliko v ceni. Glede na to bi bilo nesmotrno nakazovati kupnino za rabljena vozila prodajalcem na njihov žiro račun. S tem bi se podvajale finančne operacije. Za kupce bi bilo nesprejemljivo, da bi morali dvakrat prihajati k tožeči stranki in morda po nepotrebnem odpirati žiro račun. Sklicuje se na mnenji ministrstva za finance in ministrstva za trgovino. Predlaga, da sodišče razveljavi obe odločbi SDK in izreče, da ima tožeča stranka pravico refundirati plačani prometni davek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vstraja pri svoji odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Prodaja rabljenih motornih vozil brez prometnega davka je urejena v 9. členu zakona o prometnem davku (Ur.l. RS št. 4/92). Po tej določbi sme prodati fizična oseba rabljeno motorno vozilo zavezancu, ki opravlja trgovsko dejavnost in ta vozila kupuje za nadaljnjo prodajo, če se ji plačilo nakaže na žiro račun. Okoliščina, da prodajalec rabljenga vozila hkrati kupi nov avtomobil, ne vpliva na drugačen režim obračunavanja prometnega davka. Oprostitev plačila prometnega davka je mogoče doseči samo ob doslednem spoštovanju določb zakona. Neizpolnitev katerega od predpisanih pogojev ima za posledico obveznost plačila prometnega davka. V obravnavanem primeru, ko posameznik proda rabljeno motorno vozilo, se prometni davek ne plača, če to vozilo kupi trgovec za nadaljnjo prodajo - vendar samo, če prodajalcu plačilo nakaže na žiro račun. Ta zahteva zakona je jasna in določna; izjema, ki pa se nanaša na prodajo odpadkov je predpisana samo v 2. odst. 9. čl. in sicer, če znesek plačila ne presega 10% zneska, določenega v predpisih o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račun. Prav ta izjema potrjuje strogost osnovne določbe. Izvajanje določbe o obveznem plačilu na žiro račun utegne res kateremu od prodajalcev rabljenih vozil povzročiti dodatne opravke in zamudo časa, vendar to ni razlog za neizvajanje zakona. Partnerja v takem poslu morata pretehtati ugodnosti in neugodnosti prodaje vozila po načinu "staro za novo" in če se odločita izkoristiti davčno olajšavo, morata izpolniti vse pogoje, ki jih za to določa zakon. Razlogi, na katere se sklicuje tožeča stranka, bi bili lahko podlaga za drugačno zakonsko ureditev, ne morejo pa biti podlaga za nespoštovanje zakona.

Tožeča stranka se napačno sklicuje na mnenje Ministrstva za finance. Iz dopisa tega ministrstva z dne 3.12.1992 je razvidno, da šteje plačilo na žiro račun prodajalca za pogoj za oprostitev plačila prometnega davka. Stališče ministrstva potrjuje odločitev tožene stranke, med tem ko Ministrstvo za trgovino v svojem dopisu z dne 18.9.1992 ne upošteva zakona o prometnem davku in obravnava zadevo zgolj z vidika civilnega prava, sklicujoč se na zakon o obligacijskih razmerjih.

Glede na navedeno tožba ni utemeljena in jo je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 2. odst. 42. čl. zakona o upravnih sporih v zvezi z 68. čl. zakona o službi družbenega knjigovodstva.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov ni utemeljena. V računskih upravnih sporih trpi ne glede na uspeh vsaka stranka svoje stroške (61. čl. zakona o upravnih sporih v zvezi z 68. čl. zakona o službi družbenega knjigovodstva).


Zveza:

ZPD člen 9.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNzgy