Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5236cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNTQ=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 348/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.04.2005sklenitev pogodbe - prodaja nepremičnine - napake volje - bistvena zmota - razveljavitev pogodbePri prodajalki je prišlo do napake v volji, ker je bila v bistveni zmoti. Po prvem odstavku 61. člena ZOR je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, osebe ali okoliščine, ki se po običajih v prometu štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila. Ker sta sodišči ugotovili, da je bila prodajalka v zmoti glede na vrsto rabe parcel, ki ju je prodajala, in da je to v tolikšni meri vplivalo na običajno ceno v prometu, da za tako ceno ne bi sklenila pogodbe, sta pravilno ugotvili bistveno zmoto na strani prodajalke in nato uporabili drugi odstavek 61. člena ZOR, ki omogoča razveljavitev pogodbe. Pred tem sta se prepričali, da je bila prodajalka dovolj skrbna pri sklepanju pogodbe, saj se je na občini pozanimala za prodajno ceno kvadratnega metra travnika.
Sklep II Ips 151/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2005denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine -pogodba sklenjena zaradi arondacijeKer predlagatelj ni dokazal, da je sporno nepremičnino prodal zaradi grožnje z arondacijo, predlog za denacionalizacijo ni utemeljen.
Sklep II IPs 658/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2005dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vse zahtevke in vse tožence skupaj - zavrženje revizijeTožnici sta v tožbi sicer navedli vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za oba zahtevka zoper oba toženca (torej skupno za vse štiri zahtevke). Taka navedba (ki je tožnici kasneje nista popravili, pa tudi toženca ji nista ugovarjala) pa ni v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Ker si tako tožnici nista zagotovili pravice do revizije, je njuna revizija nedovoljena.
Sodba II Ips 443/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2004povrnitev negmotne škode - nova škoda - epileptični napadi - strah kot pretekla škoda - pravno priznana škoda - zapadlost terjatve - ponovna odločitev sodišča v odškodninskem sporu - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakseTožena stranka je tožniku, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, na podlagi poravnave 9.2.1994 izplačala odškodnino, a so se po tem pojavili trije epileptični napadi, ki so v vzročni zvezi s prometno nesrečo. Sodišče ne želi bagatelizirati tožnikovega strahu pred napadi, ki bi lahko nastopili kadarkoli, toda odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišča so v primeru ponovnega sojenja o odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo prisojala oškodovanemu zamudne obresti že od prve sodbe dalje, če so pri ponovnem sojenju ugodila tožbenemu zahtevku v enakem znesku kot s prvo sodbo. Obravnavani primer je tak, zato je revizijsko sodišče od prisojene glavnice prisodilo tudi zamudne obresti, ki so določene v zakonu, od 19....
Sodba II Ips 346/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.05.2004povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne poškodbe - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnostiSodišči sta po oceni revizijskega sodišča podcenili tožnikovo zdravljenje, ki je bilo zahtevno, dolgotrajno in povezano s številnimi neprijetnostmi. Poškodbe dihalnih in trebušnih organov so pri tožniku dokaj obsežne, predvsem pa trajne in nepopravljive. Duševne bolečine, ki jih tožnik pri tem preživlja, je sam res podrobno opisal. Pri odmeri odškodnine iz tega naslova je sodišče dolžno upoštevati tožnikovo osebno doživljanje posledic, s katerimi se spopada vsakodnevno. Res pri subjektivizaciji odmere odškodnine sodišče ne sme prestopiti objektivnih meja, vendar ne sme subjektivnih težav podceniti.
Sodba II Ips 381/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2004razlogi za revizijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnega sredstva - procesne kršitve v postopku pred sodiščem druge stopnje - pooblaščenci - zastopanje po odvetniškem kandidatuRevizija se lahko vloži zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre tudi takrat, ko je revident že v pritožbi uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo. V tej zadevi tožena stranka v pritožbi sploh ni uveljavljala procesnih kršitev in tako tudi ne te, da je tožnico na naroku 17.4.2001 zastopal pooblaščenec, ki po zakonu ni imel pogojev za zastopanje (mimogrede povedano, tožnico je zastopal odvetniški kandidat, ki je zaposlen pri tožničinem pooblaščencu - odvetniku, kar zakon dopušča - tretji odstavek 95. člena ZPP). Del revizije, ki uveljavlja opisano kršitev potemtakem ni dovoljen. Drugačna odločitev bi pomenila, da je tožena stranka z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom "preskočila" redno pravno sredstvo - pritožbo, kar ni...
Sodba II Ips 485/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.06.2004zastopanje - učinki procesnega pooblastila - predložitev pooblastila - zamudna sodba - tožba na nedopustnost izvršbeNeutemeljen je revizijski očitek, da bi moralo sodišče tožbo (z opozorilom na posledice, če tožena stranka na njo v 30-dneh ne odgovori) vročiti sedanjemu odvetniku tožene stranke. Procesni učinki pooblastila (v razmerju do sodišča in nasprotne stranke) nastanejo namreč šele s predložitvijo pooblastila sodišču (prim. prvi odstavek 98. člena ZPP). Do takrat pa opravlja sodišče procesna dejanja neposredno nasproti stranki. Pri tem ni pomembno, ali ima toženec odvetnika v kakšnem drugem postopku. Pooblastilo ima namreč učinke le za tisti postopek, v katerem je bilo dano in predloženo sodišču oziroma organu. Pooblastilo tožene stranke odvetniku v izvršilnem postopku zato ne velja tudi v pravdnem postopku (četudi gre za tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe).
Sodba II Ips 440/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.2004denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev darilne pogodbe - navidezna pogodba - prodaja nepremičninePodlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, ki so zajeti v 3. in 4. členu zakona.
Sklep II Ips 17/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2003povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - ugotovitev obsega poslovanja pred škodnim dogodkom - pravni standardKer predstavlja izgubljeni dobiček razliko pred tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi dohodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, je pravo izhodišče za njegovo ugotavljanje obseg poslovanja, o katerem sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Ob dejstvu, da je tožnik avtoprevoznik, pomeni to obseg opravljanja avtoprevozništva v preteklih obdobjih. Za to obdobje je treba ugotoviti obseg prihodkov od poslovanja, zmanjšan za davek na dodano vrednost. Od prihodkov je treba odšteti odhodke, vendar le tiste, ki spadajo v kategorijo t.i. variabilnih stroškov.
Sodba II Ips 519/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2003povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnineOdmera zadoščenja za negmotno škodo (tožnik je utrpel zlom leve podlahtnice v komolčnem delu).
Sodba II Ips 278/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2003prodaja kmetijskih zemljišč - prednostna pravica nakupa - objava ponudbe - zakupna pogodba - obličnost - predkupna pravica zakupnikaMed toženima strankama ni bila sklenjena zakupna pogodba v skladu z določbami ZKZ 1979. Ne le, da ni bila spoštovana zahtevana obličnost (37. člen) in da ni bil izveden postopek, ki zagotavlja prednostnim upravičencem, da prednostno pravico do zakupa uveljavijo (38. člen v zvezi s 24. do 28. členom ZKZ 1979), ampak pogodba tudi po vsebini ni izpolnjevala zahtev iz 36. člena ZKZ 1979, zlasti ni bila določena višina zakupnine. Pravno razmerje med toženima strankama glede spornih parcel torej ni zakupna pogodba, kakršno določa ZKZ 1979. Samo taka pogodba pa daje zakupniku prednostno pravico do nakupa.
Sodba II Ips 383/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2003prodaja kmetijskih zemljišč - prednostna pravica nakupa (predkupna pravica) - objava ponudbeZa zemljiško knjigo je pravnomočna sodba listina, ki ji v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. To pa pravdnemu sodišču nalaga obveznost, da presodi, ali so izpolnjene vse zahteve, ki jih zakon kot prisilne določa za pravni promet v posameznih primerih. Sodba namreč ne more biti sredstvo, da se zaobidejo prisilni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov. To velja tudi za pravne posle za promet s kmetijskimi zemljišči.
Sodba II Ips 562/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2002obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - višina zavarovalne vsote - načelo enakosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnostiSodišči prve in druge stopnje pravilno ravnali, da sta pri odločanju o ugovoru omejene zavarovalne vsote primerjali izplačano odškodnino v konkretnem škodnem dogodku v avgustu 1988 z zavarovalno vsoto v času sojenja, saj sta tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo določali po razmerah v času sojenja. Pravilno sta upoštevali tudi namen obveznega zavarovanja v prometu in dejstvo, da mora zavarovanje kriti običajne škode. Kadar gre za večja vozila, ki so zaradi večje mase in prevoza blaga ali več oseb tudi bolj nevarna, so zavarovalne vsote višje in morajo kriti tudi večje škode. Revizijsko sodišče se strinja tudi z razlago pritožbenega sodišča, da bi pomenila zavrnitev tožbenega zahtevka diskriminacijo tožnikov. Zavarovalnica, ki se sklicuje na načela, zapisana v ZOR, mora upoštevati vsa temeljna načela in za obe pravdni stranki. Načelo enakosti iz 14. in 22. člena URS pa bi bilo kršeno, če bi zaradi tega, ker je tožena stranka leta zavlačevala z...
Sodba II Ips 36/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.05.2002povrnitev škode - nesreča na smučišču - odgovornost upravljalca smučišča - odgovornost smučarja - urejenost smučišča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - denarna odškodninaTožnik, ki je povedal, da je noč pred njegovim padcem na smučišču padel dež s snegom, je lahko predvideval, da je na smučišču svež sneg, in je na smučarski progi videl teptalni stroj, torej se je moral zavedati, da proga ne more biti povsem urejena. Če se je kljub temu spustil po progi, je prevzel nase tveganje, ki je večje od tistega, ki ga prevzemajo nase rekreacijski smučarji na urejenih smučiščih. S prevzemom večjega rizika za smučanje, je prevzel nase tudi večjo odgovornost za morebitne nevšečnosti med spustom. Ob lastnem priznanju, da ni bil posebej spreten smučar, bi moral prilagoditi hitrost in način vožje stanju proge in svojemu znanju, česar pa ni storil. To dokazuje tudi dejstvo, da sta njegova sinova pred njim varno prevozila isto smučarsko progo. Tožnik je ob ugotovoljenih okoliščinah prevzel nase več kot le normalno tveganje.
Sodba II Ips 584/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.06.2002prodaja stanovanja - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - višina kupnine - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - pravica do posesti stanovanjaTožnik si je do smrti izgovoril le pravico do posesti stanovanja, vendar ta tožnikova pravica ni v neskladju s kupno pogodbo. Pomeni le modaliteto pri plačilu kupnine, ki z določili o tožnikovi renti vsebuje tudi elemente tveganih pogodb. Po četrtem odstavku 139. člena ZOR takih pogodb ni mogoče izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja. Ne glede na to pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili, da je cena v pogodbi realna in da ni očitnega nesorazmerja, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do razveljavitve pogodbe. Poleg tega sta še ugotovili, da je bila tožniku ob prodaji znana prava vrednost stanovanja.
Sodba II Ips 489/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.06.2002privatizacija stanovanj - plačilo kupnine - valorizacija kupnine - obročno odplačevanje kupnine - plačilo zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega pravaStanovanjski zakon je pri odkupu stanovanj s plačilom kupnine v več letih predvidel valorizacijo s spreminjanjem vrednosti točke in ni predpisal obrestovanja. Zato tožnika nista dolžna plačati obresti, ki jih je določilo pritožbeno sodišče. Revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zamudne obresti bosta tožnika dolžna plačati po določilih ZOR samo v primeru, če bosta prišla v zamudo s plačilom pologa, ki ga morata plačati v 60-ih dneh po sklenitvi pogodbe iz I. točke izreka prve sodbe, ali če bosta zamudila plačilo katerega od mesečnih obrokov. Ker je torej sodišče druge stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, ko je določilo, da morata tožnika plačati obresti od kupnine še pred sklenitvijo prodajne pogodbe, je revizijsko sodišče po prvem odstavku 395. člena ZPP 1977 izrek o plačilu kupnine spremenilo tako, da je tožnikoma naložilo plačilo kupnine, brez obresti.
Sodba II Ips 412/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.04.2002denacionalizacija nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - najemninaZDen v drugem odstavku 72. člena določa, da se odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja v času od podržavljenja do dneva uveljavitve ZDen, ne priznavajo. V tem obdobju so oblasti na različne načine gospodarile s tako imenovano družbeno lastnino, zato izgubljenih koristi ni mogoče zanesljivo ugotoviti, niti ni mogoče pojasniti porabe. Nobenega razloga pa ni, da bi se tudi po uveljavitvi ZDen, ko so zavezanci vedeli, da bo treba vrniti nacionalizirano premoženje, kakorkoli okoristili s tem, da so ga zadrževali in gospodarili z njim.
Sodba II Ips 366/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2002predpogodba - ara - dopustnost dogovora o ari pri predpogodbi - vsebina predpogodbePomanjkanje posebnega zapisa, da bosta stranki sklenili glavno pogodbo na veljavnost predpogodbe nima vpliva. Pravilna je tudi presoja, da ZOR ne nasprotuje utrditvi obveznosti iz predpogodbe z aro (79. člen ZOR).
Sodba II Ips 381/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2002povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - enako varstvo pravic - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnostiČakanje na odškodnino ni posebna oblika nepremoženjske škode, za katero bi se številčno opredeljeno odmerila posebna odškodnina. Je le okoliščina, ki jo sodišče po ustaljeni sodni praksi ne upošteva v vsakem primeru, temveč izjemoma, kadar gre za posebne okoliščine, ki to upravičujejo. Med take okoliščine spada predvsem dolgotrajnost postopka. V obravnavani zadevi je od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje preteklo le dobri dve leti in torej ne gre za izjemne okoliščine. Neutemeljeno je tožnikovo stališče o kršitvi njegove ustavne pravice do enakega varstva ker v primerjavo ponujeni primeri niso ustrezni, saj je pri teh oškodovancih šlo za hujše poškodbe.
Sodba II Ips 396/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2002preplačilo davkov - zamudne obresti od preplačila davkov - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - nepoštenost pridobiteljaČlen 95 ZDavP predstavlja pravno podlago za uveljavljanje zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil šele od 01.01.1997 dalje, ko je navedeni zakon stopil v veljavo. Navedeno določilo pa ne more predstavljati pravne podlage za vtoževane zakonske zamudne obresti od 31.12.1996, ker tedaj ta zakon še ni veljal. Obligacijskopravna podlaga pa zahtevka ni utemeljevala po določilu 214. člena ZOR, ker niso bile podane zahtevane predpostavke.

Izberi vse|Izvozi izbrane