Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5236cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 62/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.07.2007dokazovanje - informacijsko zaslišanje strank - bodoča stvar kot predmet menjave - parcela kot stvar - del parcele - predmet lastninske praviceČe sodišče lahko zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi (1. odstavek 86. člena ZPP - informativno zaslišanje strank), potem si lahko pri ustvarjanju predstav o spornem življenjskem dogodku (se pravi pri dokazni oceni) pomaga tudi z dejstvom, da stranka sama določenim trditvam nasprotne stranke ni oporekala (čeprav jim je, in za nameček še pavšalno, oporekal njen pooblaščenec). V obravnavanem primeru je bila predmet menjave bodoča stvar (3. odstavek 458. člena ZOR). Nepremičnina je namreč samo zemljiška parcela, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. Del parcele št. 9/1 zato nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Da bi to postal, mora dobiti stvarnopravno samostojnost, z drugimi besedami, postati mora zemljiška parcela. In ker je pogodbena dolžnost tožencev, da tožniku priskrbita lastninsko pravico, morata najprej doseči stvarnopravno...
Sodba II Ips 428/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.05.2007najemna pogodba za stanovanje - lastninska pravica na stanovanju - bodoči lastnik kot najemodajalec - ničnostPo 1. odstavku 39. člena SZ sicer res odda stanovanje v najem lastnik najemnega stanovanja. Vendar to ne pomeni, da je najemna pogodba o oddaji stanovanja, na katerem najemodajalec (še) ni pridobil lastninske pravice, že samo zaradi tega nična.
Sodba II Ips 189/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.03.2007obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitek - odplačnost - ničnostGlede na učinke pogodbe o preužitku je nepomembno ali je bila tožnica dedno odpravljena in zato pritožbenemu sodišču ni bilo treba posebej presoditi tožničinih trditev, ki jih je s tem v zvezi navedla v pritožbi.
Sodba II Ips 476/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.02.2007prodaja - varstvo kupca - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zamudne obresti - pritožba - samostojnost pritožbeTožena stranka je sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje pogojevala z delnim vnaprejšnjim plačilom kupnine, kar utemeljuje odločitev o delni utemeljenosti tožbenega zahtevka. Le-ta temelji na določbi 26. člena ZBP, ki določa, da mora prodajalec, ki postavi kupcu molče ali izrečno pogoj za prodajo blaga, da mu vnaprej plača določen znesek kupnine, ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled.
Sodba II Ips 93/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.01.2007odgovornost za škodo od nevarne stvari - imetnik nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu v uporabo - riziko obratovanja - pogodba o podjemuPomen 176. člena je v opredelitvi vsebine pravnega razmerja, ki ima za posledico prenos objektivne odgovornosti z ene osebe na drugo. Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev, zajema ugotovitev, da je toženec podmizno krožno žago posodil tožnikovemu očetu, ta pa jo je nato uporabljal za žaganje desk za palete, ki jih je odplačno izdeloval za toženca. Tako opredeljenega pravnega razmerja ni zaznamovala le gola prepustitev stvari v uporabo, ampak je bilo zanj značilno, da je M. P. s sklenitvijo pravnega posla nase prevzel določene obveznosti, ki bremenijo podjemnika kot stranko podjemne pogodbe (600. - 629. člen ZOR).
Sodba II Ips 516/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.09.2006razpravno načelo - neodplačna pogodba - nagib - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - odpadla podlagaRazpravno načelo (7. člen ZPP) pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, ne pa tudi, da sme upoštevati samo dejstva, ki so v korist stranke, ki jih je navedla, drugih dejstev, ki jih je sicer navedla, a so v korist nasprotne stranke, pa ne. Povsem brez pomena je, katera stranka je določeno pravno pomembno dejstvo navedla. Trditveno gradivo tvori celota (pravočasnih) trditev obeh strank. Tudi če tožnik ne navede vseh pravno pomembnih dejstev, lahko nesklepčnost njegove tožbe odpravi toženec (v odgovoru na tožbo ali kasneje).
Sodba II Ips 38/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.09.2006obrazložitev sodbe pritožbenega sodiščaArgumenti pritožbenega sodišča so zadostni, tudi če so navedeni v bolj zgoščeni obliki. Dovolj je, da je iz njih mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni.
Sodba II Ips 728/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.08.2006lastninska pravica na nepremičnini - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravicaPravilna uporaba materialnega prava je logično pojasnjena zlasti v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, ki pove, da po 311. členu ZPP sodišče odloča na podlagi stanja na koncu glavne obravnave. To temelji na lastninski pravici tožnice, ki jo dokazuje njena vknjižba v zemljiško knjigo, ki jo je izposlovala na podlagi listine, ki je imela veljaven pravni temelj, toženec pa ni dokazal svoje lastninske pravice, saj ima le pogodbo, ki ni bila overjena pri notarju in ni bil plačan davek na promet nepremičnin. Poleg tega sporne nepremičnine ni mogel priposestvovati, saj je ni imel v posesti v 28. členu ZTLR zahtevano dobo. Glede na to tožnica utemeljeno zahteva varstvo svoje lastninske pravice po 37. členu ZTLR.
Sodba in sklep II Ips 527/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.06.2006prodaja nepremičnine - odložni pogojOdložni pogoj (plačilo kupnine), ki sta ga prodajalec in kupec določila kot predpostavko za začetek učinkovanja prodajnih pogodb, se ni izpolnil. Zato pogodbi tudi nista povzročili želenih pravnih posledic (prenos lastništva s prodajalca na kupca). Bili sta sicer veljavno sklenjeni, vendar so bili zaradi določitve odložnega pogoja njuni učinki odloženi.
Sodba II Ips 603/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2006denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženjaGlede na revizijske navedbe velja dodati le to, da pri obveznosti, ki izhaja iz drugega odstavka 72. člena ZDEN ne gre za nikakršno krivdo, ki bi jo bilo mogoče pripisati tožencu, marveč gre zgolj za to, da je zakonodajalec s to specialno določbo materialno korist, ki jo prinaša nekdaj podržavljeno premoženje, od uveljavitve ZDEN dalje prenesel na denacionalizacijskega upravičenca.
Sklep II Ips 346/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2006dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za meritorno obravnavanje tožbe - nepopolna vloga - postopanje sodišča - poprava tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrnitev tožbe v popravo v revizijskem postopku - zavrženje revizijeKer v revizijskem postopku ni več mogoče izpeljati postopka po 108. členu ZPP, ima nenavedba ali nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
Sklep II Ips 90/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.03.2006denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - dokazovanjeDokazovanje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, v okviru določb 5. člena ZDen, je specifično glede na veliko časovno odmaknjenost relevantnih dogodkov in samo naravo tovrstnih pravnih poslov. Napako volje v času sklenitve pravnega posla je zato treba ugotavljati ob upoštevanju tedanjih družbenih razmer. Konkretizacija grožnje, sile ali zvijače se zato ne nanaša izključno na trenutek sklenitve pravnega posla, temveč na dejanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti v daljšem časovnem intervalu, ki so vplivala na sklenitev in realizacijo pravnega posla.
Sodba II Ips 374/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.01.2006kršitev osebnostnih pravic - čast in dobro ime - tisk - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostV primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru.
Sodba II Ips 706/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.2006dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - časovna veljavnost ZZZDR-C - prepoved retroaktivnostiZZZDR-C v prehodnih in končnih določbah ne določa nobene izjeme od prepovedi povratne veljavnosti pravnih aktov.
Sodba II Ips 260/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.09.2005povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravicOdmera zadoščenja za telesne bolečine za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti kot posledic poškodbe: zloma baze srednjega členka desnega prstanca), (posledične) okvare sklepnega hrustanca v prvem sklepu med členki desnega prstanca in prekinitve nasadišča iztegovalnega aparata na desnem prstancu.
Sodba II Ips 288/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.2005povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnostiOdmera zadoščenja za posledice težjega zvina vratne hrbtenice (tretja skupina Fischerjevega sistema razvrstitve telesnih poškodb).
Sodba II Ips 389/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2005vabljenje na glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu - vročanjeČe ima stranka pooblaščenca, se pisanja (tudi vabilo za glavno obravnavo) vročajo njemu, razen če ZPP ne določa drugače (npr. pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank - 261. člen ZPP).
Sodba II Ips 543/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.11.2005vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - prepoved razpolaganja z nepremičnino - ničnost pogodbe - pojem družbenopolitične skupnosti po ZZPS - razlaga zakonaZZPS terminološko ni dosleden. V drugem odstavku 1. člena, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, uporablja pojem "družbenopolitična skupnost", v 4. členu pa naslavlja družbeno-pravne osebe. Edina ustavno skladna razlaga je, da ZZPS pojem družbenopolitične skupnosti razume širše kot nekdanji ZZD. Razpolaganje je bilo tako prepovedano vsem družbeno-pravnim osebam.
Sodba in sklep II Ips 108/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2005povrnitev gmotne škode zaradi smrti preživljalca - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - posredni odškodovanci - aktivna legitimacija - višina odškodnine - delo na črno - upoštevanje davščin - trditveno in dokazno breme - načelo prostega preudarka - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava. Škoda se lahko tako odraža bodisi kot pomanjkanje podpore, ki jo je umrli oškodovancu dejansko namenjal, bodisi kot prikrajšanje subjektivne pravice do preživljanja. Kadar je oseba, ki je dejansko prikrajšana za podporo, obenem tudi preživninski upravičenec, je na njej trditveno in dokazno breme, da njegova subjektivna preživninska pravica presega dejansko škodo zaradi izgubljene podpore umrle osebe.
Sodba II Ips 350/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2005pravica do povračila škode - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do odpravnine - odločba nepristojnega organaNi vzročne zveze med dejanjem upravnega organa, ki je kot nepristojen odločal o tožnikovi pravici, in nastalo škodo, ki je ne bi bilo, če bi se tožnik obrnil na pravi organ že pred odločitvijo nepristojnega organa ali po njej.

Izberi vse|Izvozi izbrane