Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5172cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 93/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.01.2007odgovornost za škodo od nevarne stvari - imetnik nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu v uporabo - riziko obratovanja - pogodba o podjemuPomen 176. člena je v opredelitvi vsebine pravnega razmerja, ki ima za posledico prenos objektivne odgovornosti z ene osebe na drugo. Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev, zajema ugotovitev, da je toženec podmizno krožno žago posodil tožnikovemu očetu, ta pa jo je nato uporabljal za žaganje desk za palete, ki jih je odplačno izdeloval za toženca. Tako opredeljenega pravnega razmerja ni zaznamovala le gola prepustitev stvari v uporabo, ampak je bilo zanj značilno, da je M. P. s sklenitvijo pravnega posla nase prevzel določene obveznosti, ki bremenijo podjemnika kot stranko podjemne pogodbe (600. - 629. člen ZOR).
Sodba II Ips 516/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.09.2006razpravno načelo - neodplačna pogodba - nagib - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - odpadla podlagaRazpravno načelo (7. člen ZPP) pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, ne pa tudi, da sme upoštevati samo dejstva, ki so v korist stranke, ki jih je navedla, drugih dejstev, ki jih je sicer navedla, a so v korist nasprotne stranke, pa ne. Povsem brez pomena je, katera stranka je določeno pravno pomembno dejstvo navedla. Trditveno gradivo tvori celota (pravočasnih) trditev obeh strank. Tudi če tožnik ne navede vseh pravno pomembnih dejstev, lahko nesklepčnost njegove tožbe odpravi toženec (v odgovoru na tožbo ali kasneje).
Sodba II Ips 38/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.09.2006obrazložitev sodbe pritožbenega sodiščaArgumenti pritožbenega sodišča so zadostni, tudi če so navedeni v bolj zgoščeni obliki. Dovolj je, da je iz njih mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni.
Sodba II Ips 728/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.08.2006lastninska pravica na nepremičnini - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravicaPravilna uporaba materialnega prava je logično pojasnjena zlasti v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, ki pove, da po 311. členu ZPP sodišče odloča na podlagi stanja na koncu glavne obravnave. To temelji na lastninski pravici tožnice, ki jo dokazuje njena vknjižba v zemljiško knjigo, ki jo je izposlovala na podlagi listine, ki je imela veljaven pravni temelj, toženec pa ni dokazal svoje lastninske pravice, saj ima le pogodbo, ki ni bila overjena pri notarju in ni bil plačan davek na promet nepremičnin. Poleg tega sporne nepremičnine ni mogel priposestvovati, saj je ni imel v posesti v 28. členu ZTLR zahtevano dobo. Glede na to tožnica utemeljeno zahteva varstvo svoje lastninske pravice po 37. členu ZTLR.
Sodba in sklep II Ips 527/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.06.2006prodaja nepremičnine - odložni pogojOdložni pogoj (plačilo kupnine), ki sta ga prodajalec in kupec določila kot predpostavko za začetek učinkovanja prodajnih pogodb, se ni izpolnil. Zato pogodbi tudi nista povzročili želenih pravnih posledic (prenos lastništva s prodajalca na kupca). Bili sta sicer veljavno sklenjeni, vendar so bili zaradi določitve odložnega pogoja njuni učinki odloženi.
Sodba II Ips 603/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2006denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženjaGlede na revizijske navedbe velja dodati le to, da pri obveznosti, ki izhaja iz drugega odstavka 72. člena ZDEN ne gre za nikakršno krivdo, ki bi jo bilo mogoče pripisati tožencu, marveč gre zgolj za to, da je zakonodajalec s to specialno določbo materialno korist, ki jo prinaša nekdaj podržavljeno premoženje, od uveljavitve ZDEN dalje prenesel na denacionalizacijskega upravičenca.
Sklep II Ips 346/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2006dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za meritorno obravnavanje tožbe - nepopolna vloga - postopanje sodišča - poprava tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrnitev tožbe v popravo v revizijskem postopku - zavrženje revizijeKer v revizijskem postopku ni več mogoče izpeljati postopka po 108. členu ZPP, ima nenavedba ali nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
Sklep II Ips 90/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.03.2006denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - dokazovanjeDokazovanje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, v okviru določb 5. člena ZDen, je specifično glede na veliko časovno odmaknjenost relevantnih dogodkov in samo naravo tovrstnih pravnih poslov. Napako volje v času sklenitve pravnega posla je zato treba ugotavljati ob upoštevanju tedanjih družbenih razmer. Konkretizacija grožnje, sile ali zvijače se zato ne nanaša izključno na trenutek sklenitve pravnega posla, temveč na dejanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti v daljšem časovnem intervalu, ki so vplivala na sklenitev in realizacijo pravnega posla.
Sodba II Ips 374/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.01.2006kršitev osebnostnih pravic - čast in dobro ime - tisk - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostV primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru.
Sodba II Ips 706/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.2006dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - časovna veljavnost ZZZDR-C - prepoved retroaktivnostiZZZDR-C v prehodnih in končnih določbah ne določa nobene izjeme od prepovedi povratne veljavnosti pravnih aktov.
Sodba II Ips 260/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.09.2005povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravicOdmera zadoščenja za telesne bolečine za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti kot posledic poškodbe: zloma baze srednjega členka desnega prstanca), (posledične) okvare sklepnega hrustanca v prvem sklepu med členki desnega prstanca in prekinitve nasadišča iztegovalnega aparata na desnem prstancu.
Sodba II Ips 288/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.2005povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnostiOdmera zadoščenja za posledice težjega zvina vratne hrbtenice (tretja skupina Fischerjevega sistema razvrstitve telesnih poškodb).
Sodba II Ips 389/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2005vabljenje na glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu - vročanjeČe ima stranka pooblaščenca, se pisanja (tudi vabilo za glavno obravnavo) vročajo njemu, razen če ZPP ne določa drugače (npr. pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank - 261. člen ZPP).
Sodba II Ips 543/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.11.2005vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - prepoved razpolaganja z nepremičnino - ničnost pogodbe - pojem družbenopolitične skupnosti po ZZPS - razlaga zakonaZZPS terminološko ni dosleden. V drugem odstavku 1. člena, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, uporablja pojem "družbenopolitična skupnost", v 4. členu pa naslavlja družbeno-pravne osebe. Edina ustavno skladna razlaga je, da ZZPS pojem družbenopolitične skupnosti razume širše kot nekdanji ZZD. Razpolaganje je bilo tako prepovedano vsem družbeno-pravnim osebam.
Sodba in sklep II Ips 108/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2005povrnitev gmotne škode zaradi smrti preživljalca - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - posredni odškodovanci - aktivna legitimacija - višina odškodnine - delo na črno - upoštevanje davščin - trditveno in dokazno breme - načelo prostega preudarka - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava. Škoda se lahko tako odraža bodisi kot pomanjkanje podpore, ki jo je umrli oškodovancu dejansko namenjal, bodisi kot prikrajšanje subjektivne pravice do preživljanja. Kadar je oseba, ki je dejansko prikrajšana za podporo, obenem tudi preživninski upravičenec, je na njej trditveno in dokazno breme, da njegova subjektivna preživninska pravica presega dejansko škodo zaradi izgubljene podpore umrle osebe.
Sodba II Ips 350/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2005pravica do povračila škode - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do odpravnine - odločba nepristojnega organaNi vzročne zveze med dejanjem upravnega organa, ki je kot nepristojen odločal o tožnikovi pravici, in nastalo škodo, ki je ne bi bilo, če bi se tožnik obrnil na pravi organ že pred odločitvijo nepristojnega organa ali po njej.
Sodba II Ips 348/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.04.2005sklenitev pogodbe - prodaja nepremičnine - napake volje - bistvena zmota - razveljavitev pogodbePri prodajalki je prišlo do napake v volji, ker je bila v bistveni zmoti. Po prvem odstavku 61. člena ZOR je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, osebe ali okoliščine, ki se po običajih v prometu štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila. Ker sta sodišči ugotovili, da je bila prodajalka v zmoti glede na vrsto rabe parcel, ki ju je prodajala, in da je to v tolikšni meri vplivalo na običajno ceno v prometu, da za tako ceno ne bi sklenila pogodbe, sta pravilno ugotvili bistveno zmoto na strani prodajalke in nato uporabili drugi odstavek 61. člena ZOR, ki omogoča razveljavitev pogodbe. Pred tem sta se prepričali, da je bila prodajalka dovolj skrbna pri sklepanju pogodbe, saj se je na občini pozanimala za prodajno ceno kvadratnega metra travnika.
Sklep II Ips 151/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2005denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine -pogodba sklenjena zaradi arondacijeKer predlagatelj ni dokazal, da je sporno nepremičnino prodal zaradi grožnje z arondacijo, predlog za denacionalizacijo ni utemeljen.
Sklep II IPs 658/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2005dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vse zahtevke in vse tožence skupaj - zavrženje revizijeTožnici sta v tožbi sicer navedli vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za oba zahtevka zoper oba toženca (torej skupno za vse štiri zahtevke). Taka navedba (ki je tožnici kasneje nista popravili, pa tudi toženca ji nista ugovarjala) pa ni v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Ker si tako tožnici nista zagotovili pravice do revizije, je njuna revizija nedovoljena.
Sodba II Ips 443/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2004povrnitev negmotne škode - nova škoda - epileptični napadi - strah kot pretekla škoda - pravno priznana škoda - zapadlost terjatve - ponovna odločitev sodišča v odškodninskem sporu - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakseTožena stranka je tožniku, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, na podlagi poravnave 9.2.1994 izplačala odškodnino, a so se po tem pojavili trije epileptični napadi, ki so v vzročni zvezi s prometno nesrečo. Sodišče ne želi bagatelizirati tožnikovega strahu pred napadi, ki bi lahko nastopili kadarkoli, toda odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišča so v primeru ponovnega sojenja o odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo prisojala oškodovanemu zamudne obresti že od prve sodbe dalje, če so pri ponovnem sojenju ugodila tožbenemu zahtevku v enakem znesku kot s prvo sodbo. Obravnavani primer je tak, zato je revizijsko sodišče od prisojene glavnice prisodilo tudi zamudne obresti, ki so določene v zakonu, od 19....

Izberi vse|Izvozi izbrane