Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5121cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 374/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.07.1999prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vračilo kupnine - zamudne obrestiPosledice razdrte pogodbe določa ZOR v 132. členu. Te nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke, ki je sicer pomembna za odškodninske zahtevke. Za zahtevek, s katerim tožnica zahteva le vrnitev tistega, kar je izpolnila v okviru svoje pogodbene obveznosti, ZOR v petem odstavku 132. člena nalaga toženi stranki, ki vrača prejeti denar, da mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.
Sodba II Ips 425/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.02.2000privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetništvo stanovanjske praviceUpravičenci do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji iz 117. člena SZ so bili le tisti, ki so bili 19.10.1991 imetniki stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 456/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.09.1999pogodba o delu - posredniška pogodba - pravna narava pogodbe - oblika pogodbe - domneva o popolnosti listine - pogodbena obrestna mera - višina obrestne mere - valutna klavzulaOdločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima...
Sklep II Ips 123/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.04.1999upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblastiDoločilo 5. člena ZDen je treba tolmačiti v skladu z namenom celotnega Zakona o denacionalizaciji, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen), zaradi česar je treba grožnjo, silo in zvijačo v smislu 5. člena ZDen pojmovati širše, kot je to veljalo po pravilih 869 do 871 ODZ. Rešitev takega spora kot je predmetni terja zato upoštevanje tedanjih t.j. leta 1955 obstoječih splošnih družbenih razmer, hkrati pa tudi oceno konkretnih razmer, v katerih je prišlo do sporne sklenitve pogodbe.
Sklep II Ips 399/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.04.1999upravičenec do denacionalizacije (člen 5 ZDen) - pravni posel sklenjen zaradi grožnje državnega organaSam prisilni značaj izvršilnega postopka, ki je bil v teku proti predlagatelju kot dolžniku zapadlih davčnih obveznosti, sam zase še ne izključuje grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen. Možnost poravnave davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino bila predvidena le s stališča svobodne volje davčnega zavezanca. Prisiljevanje k podpisu ustrezne izjave z narekovanjem cenitve zemljišča (mimogrede: sporni gozd je bil - vprašljivo - ocenjen na vrednost, enako višini davščin) in zatrjevanimi ter v postopku na prvi stopnji ocenjevanimi grožnjami z zaporom in drugimi pritiski lahko - če je dokazano - pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost denacionalizacijske zahteve.
Sodba II Ips 159/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.1999privatizacija stanovanj - razveljavitev pogodbe o odkupu stanovanja - napake volje - bistvena zmota - če ima bivši imetnik stanovanjske pravice v lasti stanovanjsko hišo v gradnjiTožeča stranka je dokazala obstoj okoliščin iz prvega odstavka 61. člena ZOR. Za dejstvo, da je toženec skupni lastnik hiše v gradnji, v času sklepanja sporne prodajne pogodbe ni vedela. To dejstvo je odločilno, saj pogodbe s tožencem ne bi sklenila, če bi zanj vedela. K odklonitvi zahteve za prodajo stanovanja bi jo upravičeval drugi odstavek 128. člena SZ, k izpodbijanju že sklenjene pogodbe zaradi bistvene zmote pa jo upravičuje drugi odstavek 61. člena ZOR.
Sodba II Ips 137/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.02.1999kasko zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zamuda dolžnikaTožena stranka je v skladu z zavarovalno pogodbo ugotovila obseg škode kot podlago za izplačilo zavarovalne vsote. Višina škode je bila tedaj znana in bi zato tožena stranka morala izplačati zavarovalno vsoto (2. odst. 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Ker tega ni storila, je prišla v zamudo (1. odst. 324. čl. ZOR). Posledica tega pa je med drugim obveznost plačila zamudnih obresti (1. odst. 277. čl. ZOR).
Sodba II Ips 531/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.12.1998napake volje - navidezna pogodba - oblika pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - konvalidacija - prodajna pogodbaKer sta obe sodišči potrdili, da je bila prava pogodbena volja pravdnih strank skleniti kupno pogodbo za stanovanje, (ne pa posojilno pogodbo za 8.000 DEM) in da sta to sicer ustno sklenjeno pogodbo tudi realizirali, je pomanjkanje potrebne oblike v skladu z določbo 73. člena ZOR konvalidirano. S plačilom dogovorjene kupnine in izročitvijo stanovanja so bile pogodbene obveznosti s tožnikove strani v celoti, s toženčeve pa v pretežni meri izpolnjene. Da bo tožnik lahko kot lastnik v smislu 1. odst. 454. člena ZOR polno razpolagal s kupljenim stanovanjem, je toženec dolžan še overiti svoj podpis na pismenem zapisu kupne pogodbe z dne 18.10.1995.
Sodba II Ips 3/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.1997pristop k dolgu - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaTožena se je z izjavo z dne 20.2.1988 zavezala napram tožnikom, da je pripravljena prevzeti vse obveznosti svojega bivšega in tedaj že pokojnega moža, ki je bil zastopnik tožnikov pri prvi prodaji nepremičnine. Ker je v tej izjavi tudi zapisala, da "se bodo sicer podpisniki te pogodbe uveljavili na zapuščinski obravnavi", je prevzeto obveznost pravno opredeliti kot pristop k dolgu v smislu 451. čl. ZOR. V postopku pred nižjima sodiščema ni bilo ugotovljeno, da so bili zapustnikovi dolgovi plačani v imenu mld. toženk in na račun podedovanega premoženja. Z revizijskimi trditvami, kaj je bilo mišljeno ob toženkini izjavi, da je sama plačala dolgove, revizija vsebinsko skuša uveljaviti nedovoljen revizijski razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj gre za dokazno oceno izpovedi matere mld. toženk.
Sodba in sklep II Ips 219/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.11.1997revizija - dovoljenost revizije - sprememba tožbe z razširitvijo tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku - povrnitev škode - krivdna odgovornost - element protipravnostiTožbeni zahtevek za izročitev predmetov, ki naj bi jih toženec neupravičeno odpeljal pred razdružitvijo premoženja družbe, je premoženjskopravne narave. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP tožnik v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Po tej določbi je v takih sporih navedba vrednosti spornega predmeta posebna sestavina tožbe in način, s katerim si tožnik zagotovi pravico do revizije. Ker tožnica ob spremembi tožbe z razširitvijo na tožbeni zahtevek za izročitev predmetov vrednosti spora glede razširjenega dela tožbenega zahtevka ni ocenila, si glede tega dela ni zagotovila pravice do revizije. Tožnica je svoj odškodninski zahtevek za izpad najemnine kasneje le za šest mesecev, ki bi jo prejemala, če bi lahko opremljene poslovne prostore oddala v najem, utemeljevala s trditvijo, da je toženec po njeni odpovedi...
Sodba Ru 10/97Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.10.1997davek od dobička - revizija letnega računa - predložitev evidenc - revidiran računovodski izkaz - povezane družbe v tujini - stroški revizije - plačilo stroškovPo določbi 48.čl. ZAPPNI mora pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje za nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine. Kadar mora pravna oseba imeti podatke, evidence in listine na podlagi predpisov materialnega prava, ne glede na postopek nadzora, stroški za zagotovitev teh listin in podatkov niso stroški postopka. Te stroške v vsakem primeru trpi pravna oseba sama. Drugače je z dodatnimi podatki in listinami, ki jih za potrebe postopka zahteva organ, ki opravlja nadzor. V takem primeru so to stroški postopka. O njih je treba odločati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem ZSUP), kar pomeni, da je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114.čl. ZSUP) in se zato šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (1. odst.117.čl. ZSUP).
Sodba II Ips 109/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.1997neveljavnost pogodb - ničnost - podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nagibi za sklenitev pogodbe - navidezna pogodba"Navideznost" darilne pogodbe za stanovanje, pridobljeno po določbah SZ o privatizaciji, z namenom, da se obide davčna obveznost ob njegovi prodaji, ne more biti podlaga za ugotovitev ničnosti darila; eventualni neplačani davek na dobiček je stvar upravnega postopka.
Sodba II Ips 474/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.1997prodaja - obveznost prodajalca - pridobitev lastninske pravice - vpis v javno knjigoToženca sta kot prodajalca že na podlagi določbe prvega odstavka 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžna tožnici kot kupcu prodano stanovanje izročiti tako, da bo tožnica na njem pridobila lastninsko pravico. Ta njena zakonska obveza je konkretizirana tudi s pogodbeno sprejeto obveznostjo v 5. členu sporne pogodbe, ki vsebuje dovoljenje tožencev za zemljiškoknjižni vpis te pogodbe. Pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je po določbi 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vpis v zemljiško knjigo. Toženca sta skušala onemogočiti vpis v zemljiško knjigo z neutemeljenim odklanjanjem overitve svojih podpisov na sporni pogodbi in torej nista izpolnila svoje zakonske in pogodbene obveznosti. Zato uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
Sodba in sklep II Ips 137/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.1997narok - razlog za preložitev naroka - vsebina tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti - samostojen ugotovitveni izrek ob instančnem odločanju - prevzem izpolnitveToženčevo opravičilo, da se naroka ne bo udeležil, ker ne pristaja na to, da bi ga zastopal substitut, in toženčeva odsotnost z naroka nista opravičljiva. Zakon o pravdnem postopku ne predpisuje, da mora stranko zastopati odvetnik, niti ne njegove obvezne navzočnosti na naroku. S toženčevega vidika gledano pa njegovo odsotnost, ko bi sicer prišel na obravnavo, pa glede "na pooblaščenčevo zadržanost tega sedaj ne namerava storiti", tudi ni opravičljiva, saj ni mogel sam presojati, ali bo sodišče opravičilo odsotnost in ali bo to sploh utegnilo storiti spričo kratkega roka med prispelim opravičilom in narokom. Nadalje, pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da določba zakona o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93), po kateri je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje (drugi odstavek 16. člena), ureja le razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem. Ureja torej pooblastilno...
Sodba in sklep II Ips 515/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.1997pogajanja - prekinitev pogajanj - povzročitev škode - podlage za odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnikaPogajalsko razmerje med tožnico in tožencem ni nastalo in tako tožnica na podlagi 30. člena ZOR nasproti njemu ni aktivno legitimirana za uveljavljanje odškodnine zaradi zatrjevanih neresnih pogajanj oziroma zaradi neutemeljenega odstopa od njih. Odvetnikovo nepravilno delo se ne kaže na primer le v tem, da zamudi prekluzivne roke pri uveljavljanju strankinih pravic pred državnimi organi, marveč sodijo sem tudi druge opustitve ali pa dejanja, ki so, gledana z vidika stroke (prvi odstavek 751. člena in drugi odstavek 18. člena ZOR), torej pravne, očitno takšna, da po normalnem teku stvari povzročijo stranki škodo (primerjaj tudi pravno pravilo paragrafa 1300 občnega državljanskega zakonika).
Sodba II Ips 284/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.03.1997dvostranske pogodbe - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nedovoljena podlagaKdaj gre za nični pravni posel, presoja sodišče v vsakem primeru posebej ob upoštevanju določb Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in drugih predpisov. Naš pravni red skuša v načelu vzdržati pravne posle v veljavi. Ničnost pravnega posla je za nezakonitost najostrejša in skrajna sankcija. Pri ugotavljanju ničnosti pravnega posla mora sodišče analizirati normo, ki je kršena, in njen namen ter intenzivnost posega v splošne in posamezne interese. Ravnanje strank je treba proučiti s stališča nezakonitosti (kršitve kogentnih predpisov) in tudi s stališča nemoralnosti. Pomembna je tudi okoliščina, če je bil pravni posel izvršen. Pri tem je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga norma želi. Če ničnost ne prispeva k rešitvi nedovoljenega stanja, je treba v okviru zakonskih možnosti poiskati drugo rešitev. Edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev je neplačani davek. Ta posledica...
Sklep II Ips 366/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.01.1997neveljavnost pogodb - nične pogodbe - uveljavljanje ničnostiZatrjevani ničnostni razlogi izhajajo tudi iz ravnanja tožnice. Na ničnost pa se ne more sklicevati stranka, ki je ničnostne razloge povzročila. Tej stranki ni mogoče priznati pravnega interesa, ki jo legitimira k uveljavljanju ničnosti.
Sodba II Ips 153/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.1996prodajna pogodba - prometni davek - davčna osnova - rabljen avtomobilZakon o prometnem davku, ki določa 5 % stopnjo tudi za rabljene avtomobile, je začel veljati 1.2.1992 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/92. Glede na to, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo 10.8.1992, bi toženec ta pravni predpis moral poznati. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati.
Sklep II Ips 276/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.1997odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi - neplačevanje najemnine in stroškov - pobot - splošni pogoji - vračunavanje s pobotom - predpravdno pobotanjeNi se mogoče strinjati s kategoričnim stališčem, zlasti sodišča druge stopnje, da v tem postopku, v katerem se tožbeni zahtevek ne tiče plačila, toženka ne more postavljati zahtevkov za pobotanje najemnine. To, kar skuša doseči, je tako imenovano predpravdno pobotanje (drugače kot procesno pobotanje, ki ga ureja tudi ZPP - členi 333/2, 328/3, 352/2 in 363/5), za katerega je pomembno ugotoviti, ali gre zanj, ker je od tega odvisna rešitev prej omenjenega predhodnega vprašanja.
Sodba Ru 30/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996vezanost sodnikov na ustavo in zakon - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - dohodnina - davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - kilometrinaSodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakone (125. člen ustave in 3. člen zakona o sodiščih). Zato morajo pri sojenju upoštevati odločitev ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske določbe, četudi ta določba zaradi razlogov po 48.čl. zakona o ustavnem sodišču ni razveljavljena.

Izberi vse|Izvozi izbrane