<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba in sklep Ur 44/93
ECLI:SI:VSRS:1994:UR.44.93

Evidenčna številka:VS00945
Datum odločbe:25.03.1994
Področje:RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
Institut:prometni davek - davek od storitev - uvoz knjig

Jedro

Uvoz knjig za javne knjižnice ne more biti obdavčen, kar velja tudi za davek na promet storitev.

Izrek

1.) Tožba, vložena dne 1.12.1993, se zavrže. 2.) Tožbi, vloženi dne 3.11.1993, se ugodi in se odločba tožene stranke Službe družbenega knjigovodstva Republike Slovenije, Centrala Ljubljana št. 710-Up/II-44/93-III/1-AČ z dne 25.9.1993, v delu. ki se nanaša na plačilo davka na promet storitev (tč. I/2 in I/4 ter posledično I/5 in I/7 prvostopne odločbe), odpravi.

Obrazložitev

SDK Podružnica Ljubljana je pri tožeči stranki opravila inšpekcijo obračunavanja in plačevanja prometnega davka za leto 1992 ter s svojo odločbo št. 92345 z dne 23.2.1993 med drugim naložila tožeči stranki, da plača 293.399,00 Sit davka od prometa storitev (tč. I/2), da obračuna in plača zamudne obresti od 20.1.1992 dalje do plačila (tč. I/4) ter posledično da poveča obveznosti za prometni davek (tč.I/5) in v svojem knjigovodstvu opravi ustrezna knjiženja (tč-I/7).

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper navedeno prvostopno odločitev o plačilu davka na promet storitev (6. stran drugi odst. obrazložitve) in je v zvezi s tem zavzela stališče, da se sporazum o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja in protokol nanašata na uvoz, oziroma promet proizvodov, zato se tožeča stranka kot zavezanka za plačilo prometnega davka od prometa storitev neutemeljeno sklicuje na ta sporazum.

Tožeča stranka v tožbi, ki jo sama pomotoma imenuje pritožba, z dne 3.11.1993 izpodbija odločbo tožene stranke glede odločitev, ki se nanašajo na tč. I/2, I/4 in posledično I/5 in I/7 prvostopne določbe. Sklicuje se na sporazum o uvozu prosvetnega, znanstvenega in kulturnega materiala iz Lake Succesa z dne 22.11.1950, ki ga je ratificirala FLRJ dne 22.8.1952 in na Protokol iz New Yorka z dne 1.3.1977 v zvezi s 3.čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Po teh mednarodnih sporazumih države pogodbenice ne smejo zaračunavati nobenih taks ali drugih internih davščin pri uvozu ali po uvozu. Opozarja tudi, da se davek zaračuna v breme končnega potrošnika. Navaja, da je pri Ustavnem sodišču sprožila spor zaradi neskladnosti predpisov z mednarodnimi pogodbami. Predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu razveljavi odločbi druge in prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vstraja pri svoji odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

V nadaljnji vlogi z dne 1.12.1993, ki jo imenuje "dopolnitev pritožbe", izpodbija tožeča stranka še preostali del odločbe tožene stranke. Po vsebini je ta vloga tožba v računskem upravnem sporu.

Tožba z dne 3.11.1993 je utemeljena, tožba z dne 1.12.1993 pa je prepozna.

Po 1. odst. 3.čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. Rs št. 1-I/91) veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo. Sporazum o uvozu prosvetnih, znanstvenih in kulturnih predmetov in protokol k temu sporazmu (Ur.l.SFRJ mednarodne pogodbe št. 7/81) veljata v Republiki Sloveniji, kot pravilno ugotavlja tožena stranka. Ta protokol glede uvoza knjig, namenjenih za knjižnice pod II. 3. določa obveznost za države pogodbenice, da ne bodo zaračunavale nobenih taks ali drugih internih davščin pri uvozu ali po uvozu. Tožena stranka to določbo razlaga tako, da se nanaša samo na promet proizvodov, ne pa tudi na promet storitev.

Preambula k navedenemu protokolu pojasnjuje cilje, zaradi katerih države pogodbenice sprejemajo sporazum. Temeljni namen sporazuma je odstranjevati ovire za pretok informacij in znanja in zlasti državam v razvoju omogočiti lažji in cenejši dostop k izobraževanju, znanosti, tehnologiji in kulturi. Določba II.3. protokola pomeni konkretizacijo te ideje. Formulacijo te določbe je treba razlagati z upoštevanjem dejstva, da protokol zavezuje države podpisnice z najrazličnejšimi davčnimi sistemi in da pravni redi posameznih držav različno poimenujejo posamazne davčne obveznosti. Zato protokol ni mogel uporabiti terminologije, ki velja v našem pravnem redu. Ne govori o prometnem davku, ampak govori o davkih nasploh v najširšem pomenu; zajeti želi vse možne davke. To izhaja po eni strani iz že omenjenega temeljnega namena protokola, po drugi strani po iz dikcije tč. II.3., ki pravi, da države pogodbenice ne bodo zaračunavale "nobenih taks ali drugih internih davščin pri uvozu ali po uvozu". Poudarek je na besedi "nobenih", podkrepljen pa še z definicijo "pri uvozu ali po uvozu". Tega ni mogoče razumeti drugače, kot da uvoz po tej določbi sploh ne more biti obdavčen. Zato obsega ta prepoved tudi davek na promet storitev. Ta davek bi bremenil končne porabnike; prav te pa obravnavani protokol ščiti.

Sodišče pri odločanju v tej zadevi ni zavzelo stališča o zatrjevani neskladnosti zakona z mednarodno pogodbo, ker je za to pristojno Ustavno sodišče. To vprašanje za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Zakon o prometnem davku (Ur.l. RS 4/92) obdavčitve uvoza knjig za javne knjižnice ne rešuje. Vprašanje skladnosti z mednarodno pogodbo bi nastalo, če bi zakon vseboval določbo o takšni obdavčitvi. Tako pa je sodišče neposredno uporabilo protokol, ki po navedeni določbi Ustavnega zakona velja in je zato del domačega pravnega reda.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v navedenem obsegu odpravilo. Tožena stranka bo morala ponovno odločiti o pritožbi tožeče stranke in pri tem zavzeti stališče, ali se obračunani davek na promet storitev nanaša na knjige, za knjižnice v smislu tč. II. protokola. Uvoz, ki se nanaša na te knjige, ni podvržen davku na promet storitev.

Sodišče opozarja na ne dovolj jasen izrek izpodbijane odločbe, saj je šele v povezavi z obrazložitvijo mogoče ugotoviti, da je bila pritožba tožeče stranke deloma zavrnjena in prvostopna odločba deloma potrjena.

Tožba ali dopolnitev tožbe z dne 1.12.1993 pa je prepozna. Po 24.čl. zakona o upravnih sporih, ki velja tudi za računske upravne spore v zvezi z 68.čl. zakona o SDK, se tožba vloži v 30 dneh potem, ko je bila odločba vročena stranki, ki toži. Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže (1.tč.1. odst.30.čl. zakona o upravnih sporih). V tem primeru je bila izpodbijana odločba vročena tožeči stranki dne 5.10.1993, tako da je tožba, vložena dne 1.12.1993 prepozna. Zato je sodišče ni moglo vsebinsko obravnavati in jo je zavrglo.


Zveza:

Sporazum o uvozu prosvetnih, znanstvenih in kulturnih predmetov in protokol k temu sporazumu (1952).
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMTAz