<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 153/95
ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.153.95

Evidenčna številka:VS02762
Datum odločbe:05.12.1996
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 1030/94
Področje:POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
Institut:prodajna pogodba - prometni davek - davčna osnova - rabljen avtomobil

Jedro

Zakon o prometnem davku, ki določa 5 % stopnjo tudi za rabljene avtomobile, je začel veljati 1.2.1992 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/92. Glede na to, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo 10.8.1992, bi toženec ta pravni predpis moral poznati. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo, da mora tožniku izročiti legalizirano kupoprodajno pogodbo z dne 10.8.1992, s katero je kupil tovorni avtomobil znamke MERCEDES tip 2632 AK za tolarsko protivrednost 40.000 DEM. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil laično revizijo toženec. V reviziji trdi, da vztraja pri zahtevi za izdajo pravične razsodbe. Trdi, da niso bila ugotovljena tista dejstva, ki so njemu v prid, temveč le tista, ki so bila v prid tožniku. Nadalje trdi, da si zaradi prepričanosti v pravičnost ni najel odvetnika. Ponavlja svoje trditve iz postopka na prvi in drugi stopnji, da do prepisa ni prišlo zaradi tega, ker je imel sam 50 % popust pri zavarovalnici, tožnik pa ne. Meni, da sodišče ni upoštevalo, da je prišlo do dogovora takrat, ko zakon o prometnem davku še ni veljal. Tožnik se je premislil šele po spremembi davčnih predpisov. Sodišče je upoštevalo le dejstvo, da v pogodbi omenjeni dogovor ni bil zapisan. Ni pa upoštevalo, da ni bilo nobenega logičnega razloga za to, da prepis ne bi bil opravljen, saj toženec s tem ne bi imel nobenih stroškov, razen simbolične takse. Toženec prosi, da sodišče ponovno presodi o tej pravdni zadevi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da na revizijski stopnji ne sme več preizkušati dejanskih ugotovitev na prvi in drugi stopnji. To mu prepoveduje tretji odstavek 385. člena ZPP. Mednje sodi tudi vsebina dogovora med pravdnima strankama o prometnem davku. Zato toženec v revizijskem postopku neuspešno ponovno načenja to vprašanje.

V odgovor na revizijske navedbe pa revizijsko sodišče še dodaja. Toženec zmotno trdi, da v času sklenitve pogodbe zakon o prometnem davku še ni veljal. Zakon o prometnem davku, ki določa 5 % stopnjo tudi za rabljene avtomobile, je začel veljati 1.2.1992 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/92. Glede na to, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo 10.8.1992, bi toženec ta pravni predpis moral poznati. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati.

Ker mora torej revizijsko sodišče šteti, da se pravdni stranki nista dogovorili o prevalitvi bremena plačila davka na tožnika, in ob dejstvu, da je v času sklenitve pogodbe veljal navedeni zakon, sta sodišči druge in prve stopnje tudi pravilno odločili, ko sta toženca obsodili na izročitev ustrezne listine, na podlagi katere bo tožnik lahko registriral kupljeno vozilo na svoje ime.

Ker je revizija neutemeljena, revizijsko sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).


Zveza:

ZPD člen 16, 16/8. Tarifa prometnega davka tarifna številka 3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTE0