Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5091cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNDk=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba Ru 10/97Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.10.1997davek od dobička - revizija letnega računa - predložitev evidenc - revidiran računovodski izkaz - povezane družbe v tujini - stroški revizije - plačilo stroškovPo določbi 48.čl. ZAPPNI mora pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje za nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine. Kadar mora pravna oseba imeti podatke, evidence in listine na podlagi predpisov materialnega prava, ne glede na postopek nadzora, stroški za zagotovitev teh listin in podatkov niso stroški postopka. Te stroške v vsakem primeru trpi pravna oseba sama. Drugače je z dodatnimi podatki in listinami, ki jih za potrebe postopka zahteva organ, ki opravlja nadzor. V takem primeru so to stroški postopka. O njih je treba odločati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem ZSUP), kar pomeni, da je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114.čl. ZSUP) in se zato šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (1. odst.117.čl. ZSUP).
Sodba II Ips 109/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.1997neveljavnost pogodb - ničnost - podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nagibi za sklenitev pogodbe - navidezna pogodba"Navideznost" darilne pogodbe za stanovanje, pridobljeno po določbah SZ o privatizaciji, z namenom, da se obide davčna obveznost ob njegovi prodaji, ne more biti podlaga za ugotovitev ničnosti darila; eventualni neplačani davek na dobiček je stvar upravnega postopka.
Sodba II Ips 474/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.1997prodaja - obveznost prodajalca - pridobitev lastninske pravice - vpis v javno knjigoToženca sta kot prodajalca že na podlagi določbe prvega odstavka 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžna tožnici kot kupcu prodano stanovanje izročiti tako, da bo tožnica na njem pridobila lastninsko pravico. Ta njena zakonska obveza je konkretizirana tudi s pogodbeno sprejeto obveznostjo v 5. členu sporne pogodbe, ki vsebuje dovoljenje tožencev za zemljiškoknjižni vpis te pogodbe. Pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je po določbi 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vpis v zemljiško knjigo. Toženca sta skušala onemogočiti vpis v zemljiško knjigo z neutemeljenim odklanjanjem overitve svojih podpisov na sporni pogodbi in torej nista izpolnila svoje zakonske in pogodbene obveznosti. Zato uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
Sodba in sklep II Ips 137/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.1997narok - razlog za preložitev naroka - vsebina tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti - samostojen ugotovitveni izrek ob instančnem odločanju - prevzem izpolnitveToženčevo opravičilo, da se naroka ne bo udeležil, ker ne pristaja na to, da bi ga zastopal substitut, in toženčeva odsotnost z naroka nista opravičljiva. Zakon o pravdnem postopku ne predpisuje, da mora stranko zastopati odvetnik, niti ne njegove obvezne navzočnosti na naroku. S toženčevega vidika gledano pa njegovo odsotnost, ko bi sicer prišel na obravnavo, pa glede "na pooblaščenčevo zadržanost tega sedaj ne namerava storiti", tudi ni opravičljiva, saj ni mogel sam presojati, ali bo sodišče opravičilo odsotnost in ali bo to sploh utegnilo storiti spričo kratkega roka med prispelim opravičilom in narokom. Nadalje, pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da določba zakona o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93), po kateri je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje (drugi odstavek 16. člena), ureja le razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem. Ureja torej pooblastilno...
Sodba in sklep II Ips 515/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.1997pogajanja - prekinitev pogajanj - povzročitev škode - podlage za odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnikaPogajalsko razmerje med tožnico in tožencem ni nastalo in tako tožnica na podlagi 30. člena ZOR nasproti njemu ni aktivno legitimirana za uveljavljanje odškodnine zaradi zatrjevanih neresnih pogajanj oziroma zaradi neutemeljenega odstopa od njih. Odvetnikovo nepravilno delo se ne kaže na primer le v tem, da zamudi prekluzivne roke pri uveljavljanju strankinih pravic pred državnimi organi, marveč sodijo sem tudi druge opustitve ali pa dejanja, ki so, gledana z vidika stroke (prvi odstavek 751. člena in drugi odstavek 18. člena ZOR), torej pravne, očitno takšna, da po normalnem teku stvari povzročijo stranki škodo (primerjaj tudi pravno pravilo paragrafa 1300 občnega državljanskega zakonika).
Sodba II Ips 284/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.03.1997dvostranske pogodbe - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nedovoljena podlagaKdaj gre za nični pravni posel, presoja sodišče v vsakem primeru posebej ob upoštevanju določb Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in drugih predpisov. Naš pravni red skuša v načelu vzdržati pravne posle v veljavi. Ničnost pravnega posla je za nezakonitost najostrejša in skrajna sankcija. Pri ugotavljanju ničnosti pravnega posla mora sodišče analizirati normo, ki je kršena, in njen namen ter intenzivnost posega v splošne in posamezne interese. Ravnanje strank je treba proučiti s stališča nezakonitosti (kršitve kogentnih predpisov) in tudi s stališča nemoralnosti. Pomembna je tudi okoliščina, če je bil pravni posel izvršen. Pri tem je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga norma želi. Če ničnost ne prispeva k rešitvi nedovoljenega stanja, je treba v okviru zakonskih možnosti poiskati drugo rešitev. Edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev je neplačani davek. Ta posledica...
Sklep II Ips 366/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.01.1997neveljavnost pogodb - nične pogodbe - uveljavljanje ničnostiZatrjevani ničnostni razlogi izhajajo tudi iz ravnanja tožnice. Na ničnost pa se ne more sklicevati stranka, ki je ničnostne razloge povzročila. Tej stranki ni mogoče priznati pravnega interesa, ki jo legitimira k uveljavljanju ničnosti.
Sodba II Ips 153/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.1996prodajna pogodba - prometni davek - davčna osnova - rabljen avtomobilZakon o prometnem davku, ki določa 5 % stopnjo tudi za rabljene avtomobile, je začel veljati 1.2.1992 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/92. Glede na to, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo 10.8.1992, bi toženec ta pravni predpis moral poznati. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati.
Sklep II Ips 276/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.1997odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi - neplačevanje najemnine in stroškov - pobot - splošni pogoji - vračunavanje s pobotom - predpravdno pobotanjeNi se mogoče strinjati s kategoričnim stališčem, zlasti sodišča druge stopnje, da v tem postopku, v katerem se tožbeni zahtevek ne tiče plačila, toženka ne more postavljati zahtevkov za pobotanje najemnine. To, kar skuša doseči, je tako imenovano predpravdno pobotanje (drugače kot procesno pobotanje, ki ga ureja tudi ZPP - členi 333/2, 328/3, 352/2 in 363/5), za katerega je pomembno ugotoviti, ali gre zanj, ker je od tega odvisna rešitev prej omenjenega predhodnega vprašanja.
Sodba Ru 30/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996vezanost sodnikov na ustavo in zakon - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - dohodnina - davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - kilometrinaSodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakone (125. člen ustave in 3. člen zakona o sodiščih). Zato morajo pri sojenju upoštevati odločitev ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske določbe, četudi ta določba zaradi razlogov po 48.čl. zakona o ustavnem sodišču ni razveljavljena.
Sodba II Ips 976/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.11.1996bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listinBistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. drugega odst. 354.čl. zakona o pravdnem postopku, ki jo uveljavlja tožeča stranka v reviziji, je podana tedaj, če je v razlogih sodbe napačno povzeta vsebina listin, tako da sodišče ocenjuje te listinske dokaze ob napačni predstavi o njihovi resnični vsebini.
Sodba Ru 39/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - prometni davek - davek od storitev - prenehanje davčne obveznosti zaradi pripojitve gospodarskih družbČe so obveznosti plačila za opravljene storitve zapadle pred nastopom pravnih posledic pripojitve, tedaj pripojitev ne more povzročiti prenehanja davčnih obveznosti. Dospele obveznosti nasproti drugim, tudi davčne obveznosti, namreč ne morejo prenehati zaradi statusnih sprememb dolžnika oziroma zavezanca. Posledica pripojitve je v obravnavanem primeru lahko samo ta, da je davčna obveznost prešla na tožečo stranko, ki je s pripojitvijo prevzela ostale družbe in s tem postala njihova pravna naslednica.
Sodba Ru 2/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996dohodnina - dohodki od dela - odmera davka - davek od nagrade stečajnega upraviteljaNagrada stečajnega upravitelja je prejemek, na katerega je treba plačati davek od osebnih prejemkov. Opredeljuje jo 64.čl. ZPPSL kot nagrado za delo, odvisno od obsega dela in poslov, ki jih opravi stečajni upravitelj. Zato ta nagrada po določbah ZDoh pomeni prejemek od opravljenih storitev, ki je po 13. členu osnova za davek od osebnih prejemkov in od katerega mora izplačevalec po 20.čl. obračunati in vplačati davek.
Sodba Ru 38/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - prometni davek - davek od storitev - prenehanje davčne obveznosti zaradi pripojitve gospodarskih družbČe so obveznosti plačila za opravljene storitve zapadle pred nastopom pravnih posledic pripojitve, tedaj pripojitev ne more povzročiti prenehanja davčnih obveznosti. Dospele obveznosti nasproti drugim, tudi davčne obveznosti, namreč ne morejo prenehati zaradi statusnih sprememb zavezanca. Posledica pripojitve je v tem primeru lahko samo ta, da obveznost preide na tožečo stranko, ki je s pripojitvijo prevzela ostale družbe in s tem postala njihova pravna naslednica.
Sodba Ru 20/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - novi dokazi - politični marketingV postopku za odločanje o zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 57. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Ur.l. RS št. 48/94). Zaradi tega se tožeča stranka v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nove dokaze.
Sodba II Ips 545/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.1996premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deležev - vrednotenje deleža vsakega zakoncaPo določbi drugega odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je potrebno v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je potrebno na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR upoštevati vse premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, ker je to njuno skupno premoženje.
Sodba Ur 42/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.02.1996davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - dejanski stroški kot odbitna postavka - ugotovitev neskladja z ustavo v ustavni odločbiČetrta alinea 1. odst. 16. člena ZDoh ni v skladu z ustavo v delu, v katerem ne upošteva dejanskih stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove. Sodišče mora upoštevati pri odločanju tudi ugotovitev neskladnosti z ustavo, ki jo je izreklo Ustavno sodišče.
Sodba Ur 22/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.05.1996dohodnina - zavezanec - dohodki od dela - plačevanje prispevkov - prispevek za invalidnost in telesno okvaro - prispevek za zdravstveno varstvo6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalidnost in telesno okvaro ter 6.6% prispevek za zdravstveno varstvo.
Sodba Ru 66/95Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.03.1996davek od osebnih prejemkov - zavezanec za plačilo - nagrada stečajnemu upraviteljuNagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
Sodba Ur 44/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.02.1996dohodnina - bonitete, ki se vštejejo v davek od osebnih prejemkovBoniteta, ki se všteje v davek od osebnih prejemkov, tudi plačila delodajalca za "druga osebna zavarovanja". To pa so (tudi) zavarovanja, ki jih je tožeča stranka sklenila za svoje delavce in zanje plačevala premije, torej tudi zavarovanje doživetij.

Izberi vse|Izvozi izbrane