Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5121cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yNDI=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba U 605/92-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.11.1993davek od dohodka iz dejavnosti - obresti od kredita kot pogodbena obveznostObresti od kredita, najetega v letu 1990, je po določbi 7. točke 86. člena zakona o davkih občanov šteti kot pogodbeno obveznost le, če je kredit najet v skladu s predpisi, ki urejajo bančni in kreditni sistem. Ker so po zakonu o kreditnih odnosih s tujino, ki je veljal v letu 1990, lahko najemale kredite v tujini le pravne osebe, se obrtniku, ki ni pravna oseba, obresti od kredita, najetega v tujini v letu 1990, ne štejejo kot pogodbena obveznost v smislu navedene določbe zakona o davkih občanov.
Sodba U 690/92-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.1993skrajšani carinski postopek - sporazumno ugotovljene carinske obveznosti - vrnitev preveč plačane carinske davščinePo končanem skrajšanem carinskem postopku, ki temelji na sporazumno ugotovljenih carinskih obveznostih, ni mogoče uspeti z zahtevo za vrnitev preveč plačanih carinskih davščin.
Sodba U 1346/93-2Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.11.1993davek od dohodka iz dejavnosti - obresti od kredita kot pogodbena obveznostObresti od kredita, najetega v letu 1993, je po določbi 7. točke 86. člena zakona o davkih občanov šteti kot pogodbeno obveznost le, če je kredit najet v skladu s pogoji, ki urejajo bančni in kreditni sistem. Ker so pa zakonu o kreditnih odnosih s tujino, ki je veljal v letu 1990, lahko najemale kredite v tujini le pravne osebe, se obrtniku, ki ni pravna oseba, obresti od kredita, najetega v tujini v letu 1990 ne štejejo kot pogodbena obveznost v smislu navedene določbe zakona o davkih občanov.
Sodba U 1071/92-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.1993davek od dohodka iz premoženja - najemnina za oddajanje poslovnih prostorov - davčna osnova - kršitev pravil postopkaKer z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91) glede davka od dohodka iz premoženja ni določena izjema, velja za plačilo davka od najemnine, plačane v letu 1991 za več let, določba 65. člena zakona o dohodnini iz leta 1990. To pomeni, da davčno osnovo predstavlja sorazmerni del najemnine, ki odpade na posamezno leto.
Sodba U 1104/92-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.1993davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - pojem očitne kršitveOčitne kršitve materialnega zakona ni mogoče izvajati na posreden način s preverjanjem dejanskega stanja, ugotovljenega v odločbi, čeprav ima nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za posledico kršitev materialnega zakona.
Sodba II Ips 130/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008pravica do sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - izvedensko mnenjeNa prvi pogled je res videti, kot da tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku dokazovanja z izvedencem: ker na izvedenkin ogled pač ni bil povabljen. Vendar je za presojo, ali je bila s to opustitvijo kršena tudi njegova pravica do izjave (katere derivat je tudi pravica do sodelovanja v postopku z izvedencem in pravica biti navzoč na njegovem ogledu), pomembno, ali mu je bila v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavati ekspertizo: predvsem jo kritizirati in z njo polemizirati. To možnost je tožnik vsekakor imel (in jo je delno tudi izkoristil - na primer v vlogi z dne 6.1.2004, v kateri je zatrjeval, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo v obdobju med 18.11.1992 in 1.10.1994, ko je še delal na prejšnjem delovnem mestu), še posebej, ker je izvedenka natančno opisala delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki. Bistveno je torej, da bi tožnik vse svoje pomisleke, stališča, predloge in pripombe (glede tega, ali si je izvedenka ogledala "pravo...
Sodba U 702/92-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.10.1993davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti - podlaga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločboOčitna kršitev materialnega zakona se presoja glede na dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo. Zato dokončne odločbe ni mogoče odpraviti po nadzorstveni pravici na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v tem postopku.
Sodba U 275/92-9Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.09.1993davek na promet nepremičnin - zavezanec za plačiloDavčni zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin je vedno prodajalec, ki položaja davčnega zavezanca ne more s pogodbo prevaliti na kupca. Če je s pogodbo izrecno dogovorjeno, da davek na promet nepremičnin plača kupec, ima kupec le položaj stranke v postopku za odmero davka.
Sodba II Ips 669/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2008stečaj samostojnega podjetnika posameznika - lastna menica - poroštvo - uveljavljanje terjatve po zaključku stečajaV zavarovanje kredita je F.P. s.p. izdal menico, v kateri sam nastopa kot trasat in solidarni porok. To pa ni mogoče. Možnost takšne zaveze bi pomenila, da bi se dejansko zavezal kot porok za svojo lastno obveznost. Tako za poroštvo ne zadošča zgolj iz druge sfere istega subjekta, v konkretnem primeru iz poslovne sfere fizične osebe. Za stečaj samostojnega podjetnika sicer veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Vendar je drugačna končna posledica, saj samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba obstaja še naprej in je torej lahko tožen. Tako ni mogoče reči, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve. Vodenje stečajnega postopka je razlog, da upnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve (kajti če teče stečajni postopek, poplačila ni mogoče uveljavljati še v drugem vzporednem postopku) in ne neprijava terjatve sama po sebi ter...
Sodba II Ips 560/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2008izpolnitev dvostranske pogodbe - pogodba o finančnem leasingu - sklenitev prodajne pogodbe za vozilo - prometni davek - plačilo davkaTožnik sklenitve prodajne pogodbe ni upravičen zahtevati zato, ker niti sam ni izpolnil v celoti svoje pogodbene obveznosti. Ugotovljeno je bilo namreč, da tožnik ni plačal vsega, kar se je zavezal plačati, saj je vsako od anuitet, ki so zapadle v plačilo po 1. juliju 1999, zmanjšal za prometni davek, kar znaša 32,55 DEM mesečno oziroma skupaj 743,58 DEM. Tako je ravnal zaradi prepričanja, da od spremembe davčnih predpisov 1. julija 1999 dalje (tedaj je namreč stopil v veljavo ZDDV in je prenehal veljati Zakon o prometnem davku, Ur. l. RS. št. 4/92 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPD) te obveznosti ni imel več. Na tem prepričanju, ki je materialno pravno zmotno, temelji tudi njegova revizija. Tožnik svojih pogodbenih obveznosti s tem, ko je samovoljno ves čas po 1. juliju 1999 plačeval mesečne anuitete v nižjem znesku, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno, ni v celoti izpolnil. Razlog, zaradi katerega svoje obveznosti ni v celoti...
Sodba U 453/92-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.1993davek od premoženja na posest prostorov za počitek oziroma rekreacijoSodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka lastnik prostorov za počitek oziroma rekreacijo in s tem davčni zavezanec.
Sodba II Ips 1025/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2008povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi skaženostiTožnik utemeljuje revizijo s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava je jalov, čim se izkaže, da so bila vsa dejstva upoštevana že v pravnomočni sodbi.
Sodba U 772/92-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.09.1993davek od dobička iz kapitala - osnova za odmeroOsnova za odmero davka od dobička iz kapitala je razlika med prodajno ceno nepremičnine in valorizirano ceno dejansko plačane kupnine za to nepremičnino.
Sodba U 856/92-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.10.1993plačilo carine in uvoznih davščin - osebni avtomobil - carinska črtaBlago, uvoženo v Republiko Slovenijo 8.10.1991 ali kasneje, zapade carinjenju po predpisih Republike Slovenije in po organih te države. Carinsko območje Republike Slovenije omejuje carinsko črto, ki je istovetna z državno mejo Republike Slovenije, določeno s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Sodba II Ips 227/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2007odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - krivdna odgovornost - opustitev dolžnega nadzorstva - pes - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strahPo pravnih pravilih paragrafa 1320 ODZ je za škodo, ki jo je povzročila žival, načeloma odgovarjal tisti, ki je bil žival dolžan nadzorovati. Njegova odgovornost je krivdna, ekskulpira pa se, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo živali.
Sodba U 374/92-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.1993davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti - odmera - celotni dohodek obratovalniceSredstva, ki jih obrtnik prejeme od poslovnega partnerja kot plačilo za dobavo blaga, je šteti kot dohodek v zvezi z opravljanjem obrtnikove dejavnosti in torej predstavlja celotni prihodek obratovalnice.
Sodba U 437/92-10Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.05.1993davek na promet nepremičnin - prodajalec kot zavezanec za prometni davekTožba je bila zavrnjena, ker je tožnik nepravilno razlagal, da je glede na dogovor v kupoprodajni pogodbi zavezanec za prometni davek kupec in ne prodajalec kot zavezanec po zakonu. Kupec lahko namreč kot stranka sodeluje v postopku, ne more pa prevzeti prodajalčevo obveznost kot davčni zavezanec. Kolikor se je kupec v pogodbi s prodajalcem zavezal, da bo plačal prometni davek, ima prodajalec pravico od kupca zahtevati povrnitev plačanega prometnega davka.
Sodba U 639/92-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.07.1993odpis prispevkov za socialno varnost - pristojnost organa za odločanjeO odpisu prispevkov za socialno varnost zaradi neizterljivosti je pristojen odločati izvršni svet občinske skupščine le na podlagi obrazloženega predloga davčnega organa. O knjižbi zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah se ne odloči z upravno odločbo; občinski izvršni svet knjižbo zastavne pravice le predlaga.
Sodba U 542/92-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.06.1993davek iz gospodarske dejavnosti - obdavčevanje po fakturirani realizacijiPri obdavčevanju po fakturirani realizaciji se pri ugotavljanju celotnega prihodka upoštevajo vsi izdani računi v poslovnem letu, ne glede na to ali so bili tudi plačani.
Sodba U 255/92Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.06.1993prometni davek - vrnitev davka - pomoč neuki strankiUgoditev tožbi, ker prvostopni organ in tožena stranka tožnika nista pozvala, katera dopolnilna dokazila naj predloži v zvezi z uvozom osebnega avtomobila za invalida zaradi oprostitve prometnega davka.

Izberi vse|Izvozi izbrane